Revija Tabor 2004/11
Čudaki v smešnih oblačilih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34
ASTRONOMIJA Primož
Zgodovina astronomije - vse do danes
Do leta 1781 smo poznali le pet planetov, ki poleg Zemlje krožijo okoli našega Sonca
(Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn). S Soncem in Luno torej sedem pomembnih
"planetov", ki po mnenju astrologov vplivajo na našo usodo. Sedem je vedno veljalo za
mistično število in nihče ni pričakoval, da bomo kdaj odkrili za Saturnom še kakšen planet.
Galle (1812 - 1910) in Henrich d'Arrest damo v globino Vesolja, hkrati gleda-
(1822 - 1875) planet zlahka odkrila mo tudi v zgodovino. Fizika nam je z
skoraj natančno tam, kjer ga je Laver- razlago Dopplerjevega pojava pokaza-
rier napovedal. Tudi Adams je svoje la, da se Vesolje širi in odprla možnosti,
izračune uspešno končal, vendar jih kako videti še dlje. S sodobnimi radij-
zaradi nesporazuma s kraljevim astro- skimi teleskopi vidimo praktično do
nomom Airyjem (1801 - 1892) ni mo- "roba" Vesolja, namreč tako daleč v
gel dovolj hitro preveriti. Danes štejemo zgodovino, da praktično opazujemo
Adamsa in Leverriera za soodkritelja odmev njegovega nastanka, tako ime-
Neptuna. To odkritje je dobesedno novanega "Velikega Poka". Odkrili
"razdražilo" astronome. Domnevali so, smo, da je iz barve, velikosti in svetlosti
da mora biti še nekaj, kar moti tirnici zvezd moč napovedati njihovo usodo.
Urana in Neptuna. Med njimi je bil tudi Kvantna fizika pa nam ponuja
Parcival Lowell (1855 - 1916), ki je možnost, da iz barve zvezd lahko tudi
Kako daleč je naš dom … izračunal položaj domnevnega plane- razberemo, kateri kemijski elementi jih
William Herschel (1738 - 1822) je ta, in so ga v njegovem observatoriju v sestavljajo.
pri risanju zvezdne karte opazil drobno Arizoni leta 1930 tudi zares odkrili. V 20. stoletju se je s hladno vojno
svetlo ploščico v ozvezdju Dvojčkov, ki Sam odkritja ni dočakal, planet pa so rodila tudi astronavtika. Cilj je bil
je iz noči v noč spreminjala lego. Naj- imenovali Pluton. Kasnejša potrditev, znan. Kdo bo prvi stopil na Luno - Rusi
prej je mislil, da gre za komet, vendar je da je Pluton premajhen, da bi lahko ali Američani. Rusi so dolgo vodili "dir-
izračun pokazal, da je v resnici odkril bistveno vplival na sosednja planeta je ko", a na koncu so le zmagali Ame-
planet, ki je še bolj oddaljen kot Saturn. kazala na to, da so Pluton pravzaprav ričani. Neil Armstrong je bil prvi človek,
Planet so poimenovali Uran. Vendar so odkrili naključno. Kaj moti gibanje ki je stopil na kakšno drugo nebesno
se že v nekaj letih pojavile nenavadne Urana in Neptuna pa še do danes ne telo. Njegov znani stavek "To je majhen
težave. Uran je namreč stalno uhajal z moremo zadovoljivo razložiti. korak za človeka, toda velik skok za
izračunane poti. Kot da bi neko telo z Astronomija je vse bolj in bolj pro- človeštvo" je odmeval po vseh svetovnih
gravitacijo stalno vplivalo na njegovo dirala v skrivnosti Vesolja. Ni se več uk- medijih v poletnem jutru 21. julija
tirnico. Francoski matematik Urbain varjala samo z računanjem položajev 1969. In lepo vas prosim, tiste, ki pišete
Laverrier (1811 - 1875) in angleški as- planetov (za potrebe astrologov). rubrike "na današnji dan" … Za nas,
tronom John Couch Adams (1819 - Zvezdne karte so postajale vse bolj na- ki živimo v Evropi je obletnica 21. julij
1892) sta se lotila računanja lege nez- tančne. Naučili smo se meriti razdalje in ne 20. julij. Sicer globok priklon
nanega planeta. Laverrier je poslal svo- do zvezd, celo do bližnjih galaksij. Ein- Američanom, ampak oni so še vedno
je rezultate berlinskemu observatoriju, steinova potrditev, da ima svetloba vsaj 6 ur za nami!
kjer sta leta 1846 astronoma Johann končno hitrost nam govori, da ko gle- Program osvajanja Vesolja se s tem
november 35
MODRA MISEL
Naj te ne bo strah, če napredu-
ješ počasi; boj se le, da ne
obstaneš. (Kitajski pregovor)
Venera in Jupiter na
jutranjem nebu tesno
skupaj
Največji radijski teleskop na svetu se nahaja v Novi Mehiki in ga sestavlja 27 paraboličnih
Dne 5. 11. bosta na vzhodnem ju-
anten - vsaka od njih meri 25 m v premeru …
tranjem nebu vidna Venera in Jupiter
ni ustavil. Velik uspeh so dosegle vesoljske sonde: Mariner, tesno skupaj (konjunkcija). To je izvrstna priložnost za vse
Pioneer 1, 2 in Voyager 1, 2, ki so poletele mimo Marsa, Jupi- tiste navdušence, ki planetov še niso gledali "v živo" - pa tudi
tra, slednja celo mimo Urana in Neptuna, ter poslale prve po- za ostale, saj ne gre ravno za pogost pojav. Venera bo svet-
snetke planetov od blizu. Na ta način so bile odkrite mnoge lejša in bo levo, Jupiter pa desno. Oba planeta bo 9. 11. (Jupi-
nove lune, delujoči vulkani in celo topli vodni vrelci na dru- tra) in 10. 11. (Venero) prekrila skorajda temna Luna (dva
gih svetovih. Zgrajene so bile prve vesoljske postaje, okoli dni pred Mlajem). Prekritja (okultaciji) pri nas na žalost ne
Zemlje pa kroži vedno več satelitov. Motivi so večinoma bosta vidna, na internetu pa boste prav gotovo lahko našli
vojaški in ne znanstveni. NASA, največja svetovna vesoljska posnetke.
organizacija, je finančno v celoti podprta s strani ameriškega
vojaškega aparata, in količina denarja, ki je namenjena za
raziskovanje Vesolja, je v največji meri odvisna od prepričlji-
vosti znanstvenikov, da bodo odkritja v veliki meri uporabna
tudi za vojaške namene. Vesoljske raziskave sta v zadnjem
času v veliki meri ohromila izguba vesoljskih raketoplanov
Challenger in Columbia ter pretok denarja v vojaške operaci-
je v Afganistanu in Iraku. Vprašanje je, kakšno usodo bo
dočakal najbolj znani vesoljski teleskop Hubble, za katerega
vzdrževanje menda ni denarja. Ameriški vesoljski raziskoval-
ni program je sicer v zadnjem času opogumil uspešen prista-
nek dveh robotov na Marsu, ki pa imata kar nekaj težav. No,
ravno tehnika pristanka, s katero so se Američani najbolj
hvalili pa je ruska zamisel, stara 30 let …
Teleskop Hubble je zaradi svoje lokacije v vesolju najsposobnejši
optični teleskop - še zdaleč pa ni največji …
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 05. 11. 2004 ob 06:55 1.11. Vzhod: 06:43 1. 12. Vzhod: 07:24
Mlaj 12. 11. 2004 ob 15:27 Zahod: 16:48 Zahod: 16:18
Prvi krajec 19. 11. 2004 ob 06:52 15.11. Vzhod: 07:03 15. 12. Vzhod: 07:37
Polna luna 26. 11. 2004 ob 21:08 Zahod: 16:30 Zahod: 16:17
Zadnji krajec 05. 12. 2004 ob 01:55
Mlaj 12. 12. 2004 ob 02:29
