Revija Tabor 2004/11
Čudaki v smešnih oblačilih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
44
DOTIK Sergeja Bogovič - Sergy
Ko bo odrasel
Tančice megle počasi prevzemajo vlogo zavese med posameznikom in
okoljem, med zunanjostjo in notranjostjo, med materialnim in duhovnim
svetom. Vsak posameznik se začenja zavedati lastnih sil jaza, okrepljenim
z njegovim delovanjem. Besede neznanega avtorja nas pripeljejo do
spoznanja - kar dajemo drugim, veliko pove o nas samih.
Majhne očke gledajo nate,
gledajo te noč in dan;
majhna ušesa hitro vsrkavajo
besede, ki vrejo iz tvojih ust na plan.
Majhne ročice željno posnemajo
vsako malenkost, ki jo storiš;
to je deček, ki želi si,
da bil bi tak, kot si želiš.
Ti si vzornik temu dečku;
ti si najbolj moder od vseh,
in v njegovih mislih
ni dvoma o vaju dveh.
Vedno verjame vate goreče,
srka vse, kar rečeš in storiš,
da nekoč, ko bo odrasel,
enako bo delal, da se razveseliš.
Majhen pobič, velike očke,
verjame, da imaš vselej prav,
vedno so ga sama ušesa
opazuje te zvedav.
foto Blaž Verbič
Ti si tisti, ki vzgled mu daje,
vsak dan in z vsem, kar si,
kajti deček zvesto čaka,
da nekoč postane tak kot ti.
november 45
JEŽKOV KOTIČEK
Revolucija
Zgodovina je neizprosna učiteljica. Vztrajno poslušamo besede modrijanov, kako se
zgodovina venomer ponavlja. Začuda pa nas dogodki znova in znova presenečajo. Ne
moremo jih napovedati, kaj šele preprečiti. Nedolžna pravljica ironično opominja na kruto
poglavje zgodovine človeštva, ki se nikdar ne bi smelo zgoditi, in hkrati opozarja, kako
hitro se lahko ponovi.
Zrem v pomenljivo naslovnico drobne knjižice. Težke,
debele verige in temačno
vzdušje zbujajo nelagodje. Najprej pomislim na številne
zgodbe delavcev med obema svetovnima vojnama, na njiho-
ve krute življenjske usode, ki jih poznamo iz mnogih roma-
nov. Naslov pa buri mojo domišljijo popolnoma v drugo
smer.
Živalska farma je navidez preprosta in kratka pravljica.
Otroci bi rekli, da gre za narobe svet, saj na veliki kmetiji ob-
last prevzamejo živali. Agronomi bi lahko ob knjigi rekli
kakšno o produktivnosti števila živalskih tac na kvadratni
meter neobdelanih kmetijskih površin. Vizionar in oster kri-
tik družbenih razmer George Orwell pa v lahkotni zgodbi,
polni izvirnega črnega humorja, ostro napade mehanizme
vzpostavljanja politične moči, ki so se in se še vedno pojavlja-
jo v družbi. Na svojevrsten način se spopada z izvorom
družbenega totalitarizma in ga skozi ironijo živalskih likov
tudi kritizira.
Zgodba o živalski farmi gre nekako takole. Na Graščinski
ki ga poimenujejo animalizem. Njegovo bistvo tiči v neodtuj-
farmi so živali naveličane izkoriščanja in tiranije človeka.
ljivem idealu - najvišjem in večnem bratstvu vseh živali.
Družno se uprejo, izženejo lastnika, zavladajo na farmi in ji
Vodstvo revolucije kakopak prevzamejo najpametnejši
nadenejo ime - Živalska farma. Vzpostavijo nov družbeni red,
prašiči. Vsaka žival prispeva po svojih najboljših močeh in
prejema toliko, kolikor potrebuje. Svoboda jim pomeni naj-
več.
Stvari pa se počasi začnejo sukati malo drugače. Največji
prašič Napoleon se počasi in zelo spretno polasti oblasti. Po-
staja vse hujši tiran, prave pridobitve živalske revolucije pa
vse bolj tonejo v pozabo. Spričo manipulacij in terorja tistih
bolj enakih med enakimi, postaja situacija nevzdržna in vse
bolj podobna časom, ko je farmo vodil še kmet Jones.
Jež svetuje, vi preberete: "Živali zunaj so obračale svoje poglede od prašiča do člo-
George Orwell, Živalska farma veka in od človeka do prašiča in spet od prašiča do človeka; a
že je bilo nemogoče povedati, kdo je kdo."
