Revija Tabor 2004/7-8
Na poletje!
Revija Tabor 2004/12
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici. Za premikanje po traku lahko uporabljaš kolešček na miški.
Besedila na straneh se ne da označiti in kopirati, zato je spodaj prepis besedila. Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Stran 1 INTERVJU * TVU
Stran 2
2
POTEPANJA
4 Intervju
7 Tabor na obisku STROKOVNO
10 Jesenovanje RST
31 Dnevnik učitelja kitare
12 Živi resnično življenje,
32 Nasveti za vodnike
ne zadetega
34 Astronomija
14 Teden vseživljenjskega
36 Izleti v naravo
učenja v RJZ
38 Predstavitve rodov
39 Kosobrin
40 Taborniška fotografija
AKTUALNO RAZVEDRILO
15 Aktualno 42 Faca
16 Taborniške novice 44 Dotik
20 Statut 45 Ježkov kotiček
22 Tema meseca 46 Stric volk
25 Kazalo 2004 46 Igra
28 Od rodov 46 Rebus
30 Mednarodne strani 47 Nagradna križanka
KDAJ? KAJ? KDO?
11. in 12. december Luč miru iz Betlehema Po Sloveniji
2005
8. januar Glas Jelovice (SK) glasjeloviceŽrutka.net
Škofja Loka jbernikŽkss-loka.si
28. - 29. januar ZOT (Rod XI. SNOUB) zotŽrutka.net
Maribor bojan.krizan1Žguest.arnes.si
21. - 27. februar Zimske počitnice (ostali)
22. februar Dan ustanovitelja www.scout.org
Founder's day/thinking day www.wagggs.org
28. februar - 6. marec Zimske počitnice (LJ in MB)
11. - 13. marec Seminar za organizatorje in pisarna ZTS (01/300 08 20)
izvajalce taborjenj ZTSŽrutka.net
Stran 3
december 3
UVODNIK
V.D. glavnega in odgovornega urednika: Aleš Cipot
Pomočnik urednika: Miha Bejek Medo in Gozdovnik - nikoli več?
Urednik fotografije: Blaž Verbič
Urednica priloge Medo: Meti Buh Zgodilo se je pričakovano. Medtem ko se je Izvršni odbor že pred časom odločil, da
Urednik priloge Gozdovnik: Aleš Skalič ukine prilogo Gozdovnik, je tokrat starešinstvo potrdilo (s sprejetjem predlaganega fi-
Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak nančnega načrta), da izbrišemo poleg Gozdovnika tudi prilogo Medo. Poleg vseh drugih
Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik, Maruša Baša, razlogov, ki bi jih lahko v analitičnem duhu navedli, je prvi in najbolj važen razlog
Aljoša Bizjak, Sergeja Bogovič, Jure Brankovič, Tina Bržan, varčevanje. Revijo Tabor in prilogi bi namreč hkrati težko financirali. Ampak Tabor
Borut Cerkvenič, Tanja Cirkvenčič, Ajda Drozg, Miha Eder,
bomo težko financirali vse dotlej, dokler ne bomo pobegnili obstoječi miselnosti. Kdaj
Jure Habjanič, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primož Kolman,
Jernej Kovačič, Daša Lamut, Frane Merela, Dušan Petrovič, bomo začeli na Tabor gledati kot na naložbo, na sredstvo neposrednega informiranja čla-
Tadej Pugelj, Iris Skrt, Matic Stergar, Tomaž Sinigajda in nov rodov in njihovih staršev, ne nazadnje kot na učinkovito marketinško orodje? Vse to bi
Goran Tomšič. lahko dosegli, pa ne bomo. Tistim, ki želimo to doseči, nam na starešinstvu vedno znova
Lektoriranje: Marta Lešnjak zavežejo roke. Lažje je blokirati in nergati. Precej lažje, kot pa sam zavihati rokave in
Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, prevzeti odgovornost.
Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za Večina na Tabor gleda skozi prizmo pridobitno naravnane revije. Ne gre le za trčenje
šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije.
dveh različnih filozofij - pridobitniške in nepridobitniške. Redki razsvetljeni umi
NASLOV UREDNIŠTVA:
Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008- nemočno prepričujejo ostale. Na primer na sejah starešinstva. Ugibam, zakaj nemočno.
20, fax 01/4361-477, e-pošta: taborŽrutka.net, infoŽzts.org. Argumenti so odlični, pa vseeno ne prepričajo prepričanih, čeprav je prepričevanje pre-
WWW: http://www.zts.org. pričanih že v osnovi brezupno dejanje.
Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naročnina je 4700 Torej zakaj? Nekateri načelniki in starešine območnih organizacij se še vedno ne za-
SIT, za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. vedajo, da so območne organizacije podaljšana roka ZTS, čeprav jih voli "baza" - pred-
Transakcijski račun: 02010-0014142372. stavniki rodov. In zato še vedno sveto prisegajo, da za nekatere odločitve nimajo "manda-
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
ta" svoje "baze". Logična posledica je, da pravzaprav delajo ravno tisto, kar naj ne bi
Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče
leto. počeli. Taka miselnost nas bo v prihodnosti še drago stala. Sredi devetdesetih je Milkova
Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu. barka plula jasno in se spretno izogibala čerem. A ste sploh opazili, da smo medtem
DDV je vračunan v ceno. močno skrenili s poti? S tem ne mislim povedati, da sedanji načelnik ZTS vodi organiza-
Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. cijo slabo. Enostavno smo se ujeli v začaran krog diletantov, ki so na sejah starešinstva
Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca ogrozili prihodnost celotne organizacije. Prepričan sem, da bodo to počeli tudi v prihod-
Goričane, Medvode d. d.. nje. Zadeva je prav paradoksalna. Organizacija je postala ujetnik t.i. revežev, ki vsaj misli-
Številka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800
jo, da so reveži, in bogatih diletantov. Čeprav je revščina samo dokaz njihove lenobe ozi-
izvodov.
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. roma nesposobnosti. Na srečo je v Sloveniji še nekaj neokuženih območnih organizacij.
Vprašanje pa je, ali so slednje skupaj z načelnikom ZTS sposobne počistiti nesnago?!
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi V obstoječi miselnosti smo se morali odločiti, kaj želimo z revijo. Naročniški koncept
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792. ali glasilo organizacije. Časi nekaj tisoč naročnikov revije in izdatnega financiranja s
ISSN 0492-1127 strani države so že dolgo mimo. Takrat, ko se je "državna pipa" zaprla, se je začela agoni-
ja Tabora. Ta traja še danes in že davno je napočil čas, da dolgoročno in kakovostno
Naslovnica: Blaž Verbič
rešimo prihodnost revije in posredno nekaterih ključnih vprašanj organizacije nasploh. V
Pisanje novoletne
čestitke dedku reviji do marca sprememb ne bo. Razen ene, seveda, poslovili smo se od Medota in Goz-
Mrazu na Veselih dovnika. V mesecu aprilu pa se obetajo občutne spremembe. Trenutno je projekt šele v pri-
srečanjih v Ljubljani. pravi, zato več o tem v prihodnjih številkah. V bistvu o spremembah pišem na pamet, saj v
trenutku pisanja uvodnika še nisem prejel navodil IO-ja.
Da ne pozabim. Starešinstvo se je v še eni farsi odločilo, da je Tabor prioriteta ZTS.
Hvala vam za razsvetljen um. Ob tem premetavanju naše organizacije ob čereh sem de-
cembrsko vzdušje popolnoma postavil v ozadje. Naj se vam v veselem decembru dogaja!
Aleš Cipot
Stran 4
4
INTERVJU Maruša Baša
Gašper Rupnik
Rodil se je sredi sedemdesetih v Postojni, s taborništvom živi že več kot 16 let. Poznamo ga
kot starešino južnoprimorsko notranjskega območja, inštruktorja 2. stopnje, vodjo več
vodniških tečajev, vodjo varnostne službe na zletu v Tolminu in Pow wow-u, mentorja na
vodniških in inštruktorskih tečajih, vodnika, člana Rodu kraških viharnikov Postojna in
skavta.
"Gospod" Gušter. Foto: Tamara Fajdiga.
Stran 5
december 5
Ko je bil Gašper Rupnik še najstnik, dokler mi člani niso "zrasli čez glavo" -
in je že bil Gušter, je vedno mislil, da bo spoznali so, koliko in česa so zmožni.
lahko svojo romantično taborniško ide- Praktično vsi so opravili vodniški tečaj
jo prenesel v svoj gozdarski poklic. Da- in nastalo je jedro novih Viharnikov.
nes je po poklicu nekaj čisto drugega, Kasneje sem imel še en vod, a le 2 leti,
na to ga je pripravilo tudi delo v tabor- saj je v rodu primanjkovalo vodnikov.
niški organizaciji - naučil se je, da se je Bil sem tudi načelnik, starešina,
treba prilagajati, spremembe pa pri- blagajnik … Opravljal sem praktično
našajo nove izzive. vse funkcije, ki so potrebne za delova-
nje društva. Tudi kuhal sem, na zimo-
"Ko stvari postanejo vanjih in taborjenjih. Zelo veliko sem
samoumevne, so se naučil kot načelnik južnoprimorsko
potrebne spremembe, notranjskega območja, delal sem sku-
saj ni več novih idej, paj z Makucem, ki je bil takrat sta-
ustvarjalnosti, ni ciljev, rešina območja. Danes jaz opravljam to Z dogodivščine na inštruktorskem tečaju.
ni zadovoljstva in ni Foto: Rade Pribakovič.
funkcijo, načelnik je bil najprej Jess, se-
uspehov. Končati pa je daj je načelnica Caty. Mislim, da sva Si sodeloval tudi pri pripravi
treba, ko je najlepše!", bila z Jessom zelo dinamičen team, z inštruktorskih tečajev?
je še dodal. idejami in zagonom iz inštruktaž sva se Da, mentor sem bil 3 leta, vendar
neverjetno dopolnjevala. Caty je "OK". sem se nato umaknil. Bil sem mnenja,
Taborništvo je del tvojega življenja Meni pa se pozna, da sem iz ene druge da je v Gozdni šoli kader zastaral. Sem
že zelo dolgo. Kako se je vse skupaj generacije. pa ostal še dve leti kot kanarček.
sploh začelo? Torej, doživel si že veliko. Je kje zate Kaj pa, če bi ti danes kdo ponudil vo-
V taborništvo sem vstopil z 12 leti, še kak izziv? Kje se vidiš v prihodno- denje inštruktorskega tečaja? Bi to
ko sem prvič šel na taborjenje. V spomi- sti? sprejel?
nu mi je najbolj ostal "Robinzonov Ne bi. To bi zavrnil, ker imam tre-
otok", preizkušnja na taboru v Pun- nutno premalo časa, da bi to nalogo res
tiželi. Dva dni smo z vodom in vodni- dobro opravil.
kom preživeli sami; to je bila avantura, Vodja tečajev, vodja varnostne
ki je danes skorajda ni več. Na taborje- službe na dveh večjih taborih, vodja
nja smo se takrat peljali z vlakom. Na- društva, vodja območja … Prav go-
slednje leto sem bil že na predhodnici, tovo te pozna že večina tabornikov.
taborniki so me popolnoma prevzeli. Po čem bi rad, da si te zapomnijo?
Zapomnili si me bodo po čemer
bodo sami hoteli. Verjamem pa, da sem
"Vse kar se mi je zgodilo,
kdaj komu kaj "ušpičil" in komu tudi
se mi je zgodilo pri taborni- zagrenil kak trenutek, a v življenju ni
kih!" vedno vse samo lepo.
Ob 50-letnici RKV si bil v organiza-
Kako je potekala tvoja pot v organi- Izzivi se vsak dan pojavljajo v mo- cijskem odboru postojnskega orien-
zaciji? jem "privatnem" življenju, verjamem, tacijskega tekmovanja, POT-a. Kaj
S 14 leti sem šel na vodniški tečaj, da bodo tudi v taborništvu še prišli novi lahko poveš o tem projektu?
naslednje leto sem opravljal funkcijo izzivi. Rad bi bil aktivna grča, ki je ved- Hoteli smo ponuditi nekaj posebne-
vodnika enega od dveh preostalih vo- no na voljo za pomoč v društvu in tudi ga, drugačnega in mislim, da nam je to
dov v društvu. "Rangerje" sem vodil vse širše. takrat tudi uspelo. POT 2001 je bil iz-
Stran 6
6
"Kaj je bolj pomembno?
vrstno zastavljen projekt, bil sem desna mi zdi nepotrebno. Grč je v organizaciji Kako izgledaš ali kaj čutiš?"
roka Petra - Kekca, vodje tekmovanja. tako malo, da smo lahko vse v eni sta-
Skupaj z ostalimi prizadevnimi člani rostni kategoriji, sploh ker je to organi- ukvarjali z nečim bolj koristnim. Seve-
smo poskušali približati doživetje nara- zacija mladih za mlade. Težnja po deli- da so potrebne določene korekture v sa-
ve in tekmovalnosti človeškega duha tvi grč v dve skupini pravzaprav izvira mem kroju uniforme, predvsem ženski
"zdolgočasenim" tabornikom. Večina iz nedoraslosti mlajših grč in nespreje- model srajce in bolj "komot" hlače. Mi-
tistih, ki so se udeležili prvega, se je pri- manju njihove nove vloge v organiza- slim, da so rutice v redu. Mogoče bi lah-
javila tudi na drugi POT, ostali na ciji. Če najdeš svojo vlogo, si lahko v ko imela grčevska rutka kakšno umir-
žalost niso sprejeli tega izziva. Da so njej še 20 let ali pa za vedno. jeno obrobo.
dandanes tovrstna doživetja zelo pri- O članarini? Katera je bila tvoja zadnja akcija,
ljubljena, pa kaže ARS, ki je izjemna Članarina je po mojem mnenju katera bo naslednja?
nadgradnja osnovne ideje. prenizka, ker tudi na ta način Zadnja akcija, pri kateri sem tvorno
Zakaj, misliš, da se potemtakem pokažemo koliko se cenimo. Izkušenj, sodeloval, je bil lanski vodniški tečaj na
POT ni obdržal? ki jih član dobi npr. v 14 dneh na tabor- Mačkovcu. Aktivne udeležbe za priha-
Razmišljanja avanture željnih ta- jenju, se ne da ovrednotiti. Že en sam jajoče akcije nimam načrtovane, rad se
bornikov so še vedno v slogu "poceni izlet v hribe stane toliko kot letna čla- bom udeležil vsake akcije, ki se bo zgo-
članarina - poceni startnina", kar pa je narina v večini naših društev. dila na tem koncu Slovenije.
pravzaprav nemogoče. Pa o spreminjanju kroja? Napake v tvoji taborniški karieri?
V zadnjem času se veliko govori o Vprašati se je treba, kaj je sploh po- Kar nekaj jih je. Največja? Prepoz-
morebitnih spremembah v ZTS. men uniforme. Predstavlja nekakšno no sem spoznal, da je taborništvo neke
Kakšno je tvoje mnenje o novih ve- zaščitno znamko - "produkta" tabor- vrste "potuha" in pribežališče, kamor
jah? ništvo. Če hočemo postati in ostati pre- se zatečemo pred pravimi življenjskimi
Starostne skupine moramo prila- poznavni, moramo ostati pri tem kar izzivi in živimo svojo "romantično" ut-
goditi situaciji in novemu šolskemu si- imamo. Vsakršno radikalno spreminja- varo. Resničnost življenja, ki ga živimo
stemu in sicer po starosti in po primer- nje taborniškega kroja je le izguba pa nas večkrat dodobra pretrese. Tabor-
nosti programa. Uvajanje novih vej se energije, časa in ljudi, ki bi se lahko ništvo je pač tako lepo!
V gozdni šoli. Foto: Pugy.
"Kljub temu, da je taborništvo šola za življenje, nas včasih pusti na cedilu."
Stran 7
december 7
Sergeja Bogovič, foto: arhiv RSD TABOR NA OBISKU
Sivi dim Krško
Taborništvo v Krškem že od samega začetka (l. 1986) niha na
tehtnici – iz nekaj članov je nastal številen rod, kateremu je
začelo članstvo upadati, se spet dvignilo, padlo in danes se
zopet trudijo, da bi v svoje vrste privabili čim več mladih in
mladih po srcu. Zgodovino rodu in njegovo delovanje danes
vam bom predstavila z Meto in Robijem.
Meta: »Kasneje l. 1993 pa je Matjaž Palčič iz Kočarije
začel s taborniškim krožkom in me preko družinskih poz-
nanstev povabil, da postanem blagajnik krožka, a sem z
odločitvijo odlašala tako dolgo, dokler se ni sin Jaka odločil,
da tudi sam postane tabornik.«
Meta: »V krožku nas je bilo okoli 40. Imeli smo veliko
zahtevnih pohodov, Matjaž je organiziral tudi prvo zimova-
nje z enim od rodov iz Ljubljane in za tem prvo taborjenje v
Adlešičih ob Kolpi, po katerem smo se v krožku tudi zagreto
začeli pogovarjati o registraciji društva in tako poslali vlogo
na ZTS. Ime društva smo zaradi zgodovinskih razlogov
obdržali, znak pa spremenili.
Meta: »Leta 1994 smo bili že registrirani in s tem letom
začeli organizirati taborjenja v Soteski ob Krki, kjer je prvo
leto vodilo tabor šest odraslih, vendar se je le-ta zaključil
predčasno in na zahtevo župana občine smo po taboru neka-
teri posamezniki takoj odšli na inštruktorski tečaj. S tem se je
kasneje spremenila tudi struktura našega društva in dodelje-
na mi je bila vloga starešine.
Meta: »V Krškem se je vse skupaj začelo l. 1986 kot
društvo tabornikov Sivi dim, ki ga je vodil g. Stane Dvoršek,
vendar je le-to po dveh letih delovanja propadlo.«
Meta: "Ime društva smo zaradi zgodovinskih
razlogov obdržali - Sivi dim, ker imamo v
centru mesta tovarno Celuloza, iz katere se
vse dni kadi, znak rodu pa spremenili."
Stran 8
8
Meta: »Z občino smo tesno sodelovali tudi kasneje in ko-
rak za korakom od njih dobivali finančna sredstva, s katerimi
smo plačali vodniške tečaje in tako okrepili kader. Rod se je
Vodstveni tim rodu
postopoma širil in pridobival člane, vse dokler niso posamez-
niki v vodstvu začeli postopoma zapuščati društvo zaradi dru-
gih interesov, ki so jim v življenju dali prednost.«
Robert Dvoršek - vodja
Meta: »Tudi sama sem s septembrom predala funkcijo,
ker se sama nisem počutila več dovolj »elanasto« za delo, a Urška Meke - članica
tabornica ostajam in še vedno se udeležujem akcij, ki me pri- Sergeja Bogovič - članica (+PR)
vlačijo in na katere si sama želim.« Mateja Kaplan - članica
Simon Urbanč - član
Robi: "Člani vodstvenega tima prevzemajo Katja Baškovič - članica
projekte za daljše ali krajše obdobje; Miha Jaklič - član
hkrati delujemo po principu procesno-
mrežne organizacije."
Naš taborni prostor je v Soteski ob Krki (med Novim mestom in Žužemberkom). Gre za kar
precej veliko gozdno jaso, ki jo na eni strani meji reka Krka (od časa do časa nas tudi preseneti
na nogometnem igrišču ali obišče v šotorih), na drugi pa kočevski gozd. Tabora se navadno
vsako leto udeleži od 40 do 60 taborečih, med katerimi prevladujejo MČ-ji. Za pester program
skrbijo vodniki, ki k sodelovanju povabijo tudi vojake, policijo, lovce …
Stran 9
december 9
Kaj je prineslo novo vodstvo rodu?
Robi: »V rodu smo se po zamenjavi vodstva srečali s pre-
cejšnjo luknjo v kadru. Slednji je bil zelo mlad, neizkušen.
Hkrati je bila v rodu prisotna relativno nenavdušujoča orga-
nizacijska klima. Skratka, potrebno se je bilo ponovno poglo-
biti v bistvo organizacije – na novo spoznati poslanstvo,
določiti vizijo, prečesati program, delati na izboljševanju od-
nosov. Mislim, da nam je vse to v določeni meri že uspelo;
vendar se vse to temeljiteje spreminja na daljši rok – in na
tem tudi delamo.«
«Spremembe so bile potrebne. Tako je čutila velika
večina. V organizaciji je sicer bilo nekaj pomislekov, vendar
je naš namen organizacijo narediti NAŠO – to pa pomeni
timsko delo in participacijo vseh; s tem ustvarjamo konsenz
– saj se vsakogar upošteva.
Kakšen mora po tvojem mnenju biti lik starešine rodu?
Robi: »Lik starešine v klasičnem smislu (in kakršen je v
rodovih precej prisoten) je preteklost. V tako spremenljivi
družbi in okolju mora starešina biti med ključnimi elementi
organizacije. Ves čas mora poznati situacijo in skrbeti, da
društvo deluje odprto, sodobno in v harmoniji ter udejanjati
bistvo taborniškega gibanja.
Kako vidiš rod v prihodnosti?
Robi: »Naš rod bomo seveda skupaj razvijali po načelih,
o katerih sem govoril. Zato mislim, da je prihodnost ne le v
odličnem programu, ampak tudi v organizaciji, ki je v družbi
zaželena, spoštovana in se zavzema za prava taborniška-
skavtska načela.«
Stran 10
10
POTEPANJA Tanja Cirkvenčič in Katja Arnuš
Menjam zimovanje za
jesenovanje Jesenovanje RST
Ali nam lahko jesensko sonce in pisani gozdovi nudijo dovolj možnosti za kvalitetno
večdnevno taborniško akcijo za naše člane v primerjavi z zasneženimi pobočji, ki kar sama
kličejo po sankanju, kepanju in snežakih? Ali taborniki v mestih z zimovanji sploh še lahko
konkuriramo poplavi ponudb raznih smučarskih šol, delavnic in drugih aktivnosti, ki jih
osnovnošolci dobijo v času zimskih počitnic?
V Domžalah smo se kljub dolgi tradiciji uspešnih zimo-
vanj odločili norčije na snegu zamenjati za nekaj dni inten-
zivnega druženja, zabave, zanimivega taborniškega progra-
ma in spoznavanja narave med jesenskimi šolskimi počitni-
cami.
Zimovanje Rodu skalnih taborov so nekateri MČ-ji in
GG-ji vsako leto nestrpno pričakovali in se jih tudi redno
udeleževali. A po podrobnejšem pregledu smo ugotovili, da je
takih otrok vse manj, v mestu pa se je vsako leto pojavilo več
drugih možnosti za aktivno preživljanje zimskih počitnic za
otroke. Poleg tega pa si je vedno več staršev pozimi vzelo do-
pust in otroke odpeljalo na smučarske strmine.
Kljub pestremu programu, propagandi ter motiviranju
otrok in staršev je bila udeležba na zimovanjih relativno niz-
ka. Tako smo bili z vsako zimo bolj na trnih, ali bo izvedba
sploh mogoča, saj smo stežka dosegali minimalno število
prijavljenih. Kljub temu, da smo na koncu zimovanje vedno
uspešno izpeljali, smo vedeli, da zmoremo več in začeli raz-
mišljati o spremembah. Zima in sneg nudita veliko možnosti
Malce truda in dobre volje, pa je zagorel tudi ogenj, čeprav so bila drva
precej mokra. Zato pa so bile pečene hrenovke in tvist toliko slajše! za zabavo otrok. Sankanje, kepanje, snežaki in druge zimske
radosti lahko kaj hitro postanejo nadomestilo za prave tabor-
niške aktivnosti in s tem potuha vodstvu. Organizacija jese-
novanja vsekakor zahteva več truda in bolj zanimiv pro-
gram, s katerim privabimo starše, da nam za nekaj dni zau-
pajo svoje otroke.
V RST smo sprejeli izziv in za nami je prvo uspešno, šte-
vilčno in zabavno jesenovanje. Preživeli smo štiri čudovite
dni v koči v Borovcu v osrčju kočevskih gozdov.
Vodniki in kuhar so se v karaoke čisto vživeli. Prave zvezde imajo
poleg izdelane koreografije in glasbene spremljave tudi izvirne
kostume.
Stran 11
december 11
Otroci so se zabavali, utrdili vodov duh,
spoznali nove prijatelje in se veliko novega
naučili.
Dnevi so bili natrpani z izleti po okolici,
spoznavanjem pragozda, kurjenjem ognja,
postavljanjem šotora iz šotorskih kril, ureja-
njem vodovih kotičkov, igrami ter pečenjem
hrenovk in tvista. Ob domislicah iznajdljivih
vodnikov je tudi navaden sprehod lahko pra-
va dogodivščina. Otroci so sami hodili po
preprostem zemljevidu gozdne učne poti,
spotoma pa šteli markacije. Seveda je tistega,
ki je vse preštel pravilno, ob prihodu v dom Tudi Morski psi so se imeli fino, ko so spoznavali kočevski pragozd in šteli planike, ki so
označevale gozdno učno pot.
čakala sladka nagrada. Tudi v slabem vre-
menu ni bilo dolgčas, saj je bilo treba dom po
taborniško opremiti. Stene so bile polne pla-
katov, risbic in besedil taborniških pesmi, ki
so jih ob spremljavi kitare že drugi večer ob-
vladali tudi najmlajši.
Ob večerih so se vodi predstavljali s skeči
in pesmicami ter zabavnim programom, ki
so ga pripravljali tako udeleženci kot vodni-
ki. Sicer pa za tabornike noč ni ovira, da se
ne bi odpravili v naravo. Tako so se vsi preiz-
kusili tudi v nočni orientaciji ter nočnih
igrah. Zadnji večer je bil namenjen slovesne-
mu pohodu z baklami in zadnji "Dan je šel"
smo odpeli v soju svečk, ki so razsvetljevale
Zapleteno in zavozlano je bilo samo med igro, pa še ta gordijski vozel smo uspešno
travnik pred domom še pozno v noč. razpletli.
Nova rodova akcija je privabila več otrok,
Medvetkov vodnik ni prepričal, da bi T v svojem imenu zamenjali z D-jem. Oni so pač
kot bi jih upali pričakovati na zimovanju, čisto posebna medvedja pasma, s čimer slovnična pravila nimajo nobene zveze.
domov pa so se vrnili nasmejani, polni novih
izkušenj in odločeni, da grejo na jesenovanje
tudi naslednje leto. Tudi starši so bili zado-
voljni, saj večdnevne taborniške akcije med
počitnicam predstavljajo tudi obliko varstva
za njihove otroke. Tako so ti sicer sive in dol-
gočasne počitnice preživeli v najboljši
družbi, v naravi in na zabaven, zanimiv in
pester način. Z jesenovanjem je bilo zado-
voljno tudi vodstvo, ki v glavah že kuje nove
načrte, izboljšave in popestritve za naslednje
leto in kot kaže smo v Rodu skalnih taborov
letos začeli z novo tradicijo.
Stran 12
12
POTEPANJA Bača
Droge
Živi resnično življenje, ne zadetega
November je bil mesec preventive
na področju drog in drugih zasvojenosti
Droge so bile že od nekdaj sestavni del življenja ljudi, le da je včasih človek lahko dobil
opojne substance zgolj v naravi. Danes pa vemo, kako gre, za denar se dobi vse, če pa
tega ni, se da že z malo kemijskega znanja v kuhinji zvariti hormonsko učinkovino. Pa
vendar se tu postavlja vprašanje, zakaj človek sploh posega po drogi!?
Zna biti, da pod pritiskom odgovor-
nosti, ki je ne more, na zna, ali pa zgolj
noče nositi, temu pa sledi umik v svet
neresničnega. Konec koncev pa je to
tudi edina stvar, ki jo droge lahko nudi-
jo - beg pred resničnim življenjem.
V okviru preventivnega meseca no-
vembra v boju proti vsem oblikam zas-
vojenosti je potekala tudi akcija pod ge-
slom Osveščen, ne zadet. Zavod Janeza
Smrekarja, projekt Skala in Urad za
droge so v sodelovanju z Uradom za
mladino letos prvič organizirali mla-
dinsko ulično vzgojo z Busom veselja
pod sloganom Pusti šus, hajd na bus!
Ta se je najprej ustavil v Ljubljani na
Kongresnem trgu, nato v Laškem,
Brežicah in na Jesenicah. Obiskal pa je
tudi Mursko Soboto in Velenje. Bus ve-
selja pa je bil tako vesel zaradi kviza, ri- zen, ki je ni moč ozdraviti. "Prenehanje Zadeva je taka, da če ti ni dolgčas, če
sanja grafitov, hoje s hoduljami, pro- uživanja droge pomeni začasno, ne do- počneš stvari, ki te zanimajo in ne čutiš
jekcije risanega filma, zloženk, družab- končno prenehanje zasvojenosti. Zato potrebe po nečem novem, ne posegaš
nih iger in debatnega kotička. je ponovni zagon zasvojenosti norma- po drogah in drugih substancah, ki ti
S tovrstnimi akcijami se je skušalo len pojav, ki ima svojo osnovo na ve- lahko škodijo. Bistvo tudi naše dejavno-
dvigniti raven osveščenosti o prepove- denjskem in biološkem nivoju," pou- sti je, biti med in z mladimi, ustvarjati
danih drogah, promovirati življenje darja Krek (Večer, 4. 11. 2004). skupaj in se družiti. Mi naj bi bili tisti,
brez droge in tako zmanjšati tabuizira- No, kar spomnite se, nič kolikokrat ki vzgajamo normalno mladino in pro-
nost teme ter stigmatizacijo uporabni- mi pri tabornikih pravimo, da ne rabi- moviramo aktivno mladost. Res pa je,
kov. Po besedah direktorja Urada za mo alkohola, da bi se imeli fajn, in res da v resničnem svetu ne gre vse vedno
droge Milana Kreka je zasvojenost bole- je tako, a pa to potem res naredimo!? tako gladko, posamezniku niso dovolj
Stran 13
december 13
kvalitetne zunajšolske dejavnosti, po-
trebna je neka celota, to pomeni imeti
prijazen dom in družino, pozitivno sa-
mopodobo, možnosti ukvarjanja s
športom in še bi lahko naštevala. Ven-
dar imajo le redki res "z rožicami post-
lano", in moje mnenje je, da smo ravno
taborniki tisti, ki si lahko pridobimo
zaupanje mladih in preko pogovora za-
slutimo, "kje jih čevelj žuli" in tako
lažje pomagamo. Tudi v primeru drog,
predvsem pa alkohola in cigaret, ki
prav tako povzročata veliko škode v
našem prostoru.
Za konec pa še nekaj navodil, na
kaj morate biti pozorni kot vodniki, pri-
jatelji, sestre in bratje. Kazalci težav z
drogo so lahko že spremembe v učnem
uspehu, ali pa fizične spremembe, kot
so rdeče oči, sledi vbodov, zanemarje-
nost. Pozornost velja namenjati tudi
nespečnosti ali na drugi strani drema-
nju in spanju ob neobičajnih urah.
Tudi izguba ali nenadno povečanje
teka je lahko sumljivo. Najpomem-
bnejše pa so spremembe v obnašanju
kot posledica nove družbe, mladi so ta-
krat slabe volje, potrti, mučijo jih pre-
ganjavice, so sovražni in izredno
občutljivi. Kar naenkrat izgubijo inte-
res za prejšnje hobije in dejavnosti,
hkrati pa se spoznajo na kulture nedo-
voljenih drog in lokacije zbirališč
uživalcev teh substanc. Potem pa so tu
še laganje, kraja denarja in fizični do-
kazi, razni pripomočki za uživanje
drog in pa droge same.
Pa še en nasvet, če droge niso tvoj
problem, še ne pomeni, da problem ne
obstaja, ali da se ti z njim ne boš nikoli
srečal. Takrat pa se spomni, da je življe-
nje priložnost, ki je zaradi drog ni vred-
no zapraviti. Pa zaradi marsičesa dru-
gega tudi ne, ampak to je že druga
zgodba.
Stran 14
14
POTEPANJA Hugo
Teden vseživljenjskega učenja v RJZ
Šport po taborniško
Ideja o aktivni soudeležbi velenjskih tabornikov v tednu vseživljenjskega učenja ni od včeraj.
Šele letos pa nam je dejansko uspelo. Letošnja tema je bila šport, akcijo pa smo združili s
kostanjevim piknikom za GG-je.
Sobotno jutro je bilo ... skoraj po- ravno ugodne vremenske razmere pa so
polno. Nebo čisto, brez oblačka, najbolj bile kot pisane na kožo tistim, ki so se
zagrizeni so svoje položaje "zavzeli" že ukvarjali z drekballom ... oprostite, z
kmalu po šesti uri zjutraj. Jasno, treba rugbyjem. Ekipa si je nadela zanimivo
je bilo vse pripraviti, postaviti, urediti in ime (mešanica njihovega izgleda in
še kaj ... Natanko ob 9.00 ... ne, ne, ne imena novozelandske rugby reprezen-
... Ob devetih bi se moralo začeti. Začeli tance) - "all dreks" in so zabavali vse
smo ... malce kasneje ☺ Šport po ta- prisotne. Še bolj pa mislim, da so uživa-
borniško je bila rdeča nit dopoldankega li sami ...
druženja na velenjskem otroškem V sistem športnega taborništva smo
igrišču. Lokostrelstvo in streljanje s vključili tudi osnove plezanja (verjetno
puško nam je "padlo v vodo". Dobesed- vam imena Luka in Lipe, ki sta se tam (zelo logično) pekli tudi kostanj. Nekaj
no! Na improviziranem strelišču so bili trudila, ne povejo prav dosti ...), šaljivi težav je bilo le pri pobiranju vročih
pogoji precej bolj primerni za vaterpolo poligon, in fotoorientiring. In ker je sadežev iz žareče posode ... Pa da ne po-
kot pa za kvalitetno ciljanje tarče. Ne bilo vse skupaj še kostanjev piknik smo zabim - tudi ustvarjali smo. Zmajčka.
Kakšen je? Pridite spomladi na akcijo
Iskanje zmajčka pa boste videli!
Megleno jutro se je nadaljevalo v super dan.
Tisti, ki so se okrog akcije trudili že
cel mesec in so na "kraj zločina" prišli
že v zgodnjem jutru, so komaj čakali,
da je bila ura ena. Takrat smo se na-
mreč zahvalili vsem, ki so nas prišli po-
gledat in ... končali. Pospravljanje pa je
nova "zgodba o uspehu". Kot ponavadi,
mar ne?
Stran 15
december 15
AKTUALNO
Nov šotor Tabornik
Podjetje A.D.ACOVIA DESIGN D.O.O. nam je na letošnjem
KVIO za vse rodove
NABOJ-u v Velenju predstavilo nov šotor Tabornik, ki je primeren KVIO v vsako slovensko vas
za vse vrste taborjenj. Šotor je namenjen bivanju štirih ljudi
(285*240*185/80 cm). Razvit je bil v sodelovanju z Zadrugo ZTS.
KVIO je ena izmed naših komisij,
Pri razvoju šotora smo upoštevali tudi smernice, ki so nam jih
točneje za vzgojo in izobraževanje.
dali udeleženci NABOJ-a ob ogledu prototipa, razstavljenega ob
Delujemo pa na dveh principih.
Velenjskem gradu ter jih poskušali udejaniti v serijski proizvodnji.
Ali izvedemo raziskavo in vidimo, kaj si ro-
Tako lahko trdimo, da je šotor izdelan z upoštevanjem vseh so-
dovi želijo, kje jim znanje šepa, kje rabijo
dobnih tehničnih rešitev. Kakovostna izdelava šotora ponuja naj-
pomoč, ali pa dobimo direktni namig, kje vas
boljše razmerje med ceno in kakovostjo šotora. Šotor je izdelan iz
čevelj žuli in organiziramo izobraževanje ozi-
kvalitetne tkanine gozdno-zelene barve. Vgrajena tkanina je vo-
roma delavnico na perečo temo. Slednjih je se-
doodbojna in obdelana proti trohnenju. Na stranici šotora je
veda manj, zato velikokrat domnevamo, kje so
vgrajeno večplastno okno (platno/folija/mreža), ki omogoča
težave, točno pa ne vemo. In tu je sedaj pri-
zračenje šotora ter prodiranje svetlobe v notranjost šotora. Na
ložnost za vas, za vse rodove tam zunaj, vse
sprednjih vratih je prav tako vgrajeno okno (platno/folija), ki
vodnike in organizatorje akcij, vse vas učeče se,
omogoča dostop svetlobi v notranjost šotora. Na strehi šotora so
da nam direktno poveste, česa si želite na po-
izdelani prilagodljivi zračniki, ki se lahko po potrebi tudi zaprejo.
dročju izobraževanja.
Možno bo naročiti tudi jeklene palice z vzmetmi, ki olajšajo
Če si bodo potrebe podobne oziroma bodo
sestavljanje palic, kot tudi dodatne palice, dolžine 185 cm, za
želje izhajale iz iste tematike, bomo na zvezni
montažo podaljška. Naročiti bo možno tudi močnejše kline z
ravni organizirali neko delavnico, srečanje,
okroglo glavo.
krajši tečaj, če pa bo krik nemoči osamljen, nič
Iz enake tkanine bodo izdelovali tudi šotorska krila dimenzij
zato, pridemo tudi na dom. Nameravamo na-
175 cm x 175 cm. Šotorsko krilo je izdelano z ojačanim kapucno-
mreč oblikovati nekakšne mobilne enote
enote, ki bi
ramenskim delom (dvojna plast tkanine).
zadovoljevale potrebe posamičnih rodov in bi
Vse svoje proizvode kvalitetno servisirajo, servisiranje pa nu-
bile v tem tudi zelo učinkovite. Obljubljamo
dijo tudi za šotore drugih proizvajalcev.
suverenost na vseh področjih vzgoje in podaja-
Za vsa morebitna vprašanja in informacije so vam nja znanj, če še nismo pa še bomo, vse za do-
na razpolago na e-naslovu: brobit naše organizacije.
a.d.acoviadesignŽemail.com oziroma na: T: +386 Torej, če se vam je ob branju teh stavkov
41 208 403, +386 31 262 458 ter F:+386 1 423 utrnila kaka ideja, kaj bi vaš rod potreboval,
1358. kje so vaši vodniki šibki pa nimate svojih ljudi,
ki bi vam pomagali, obrnite se na nas, mi vam
bomo. Kontaktna oseba je Andreja Hazabent,
sredstvo kontaktiranja pa njen e-mail:
mail4hazaŽyahoo.com, javite se čim prej,
ker si pridržujemo pravico do enomesečnega
odzivnega časa, da najdemo ljudi in ugoden
termin za vašo temo.
Mi smo tu zaradi vas, izkoristite nas.
Bača
Stran 16
16
TABORNIŠKE NOVICE
(Ra)zmigajmo se!
Foto: Tone Gošnik.
Srečanje kluba Strela
Najstarejši taborniški klub v Sloveniji in sploh na tleh
nekdanje Jugoslavije Strela v Rodu gorjanskih tabornikov v
Novem mestu je še vedno aktiven. Za letošnji 50-letni jubilej
ustanovitve so člani kluba, ki se redno sestajajo vsak mesec,
poleti priredili enotedenski izlet v kanjon Tare v Črni gori.
Floorball! Igra, ki ti požene kri po žilah. Foto: SiNi. Konec oktobra pa so pod Trško goro pri Novem mestu pripra-
Že tretjo leto zapored imamo v Rodu Pusti grad Šoštanj vili srečanje članov RGT, razstavo taborniških spominov na
organizirano taborniško rekreacijo! Vsako soboto ob 20.00 se klubovo delo in prijetno druženje z družinskimi člani najsta-
zbere precejšnje število rekreacije željnih tabornikov in ta- rejših dolenjskih tabornikov.
bornic (številka se suče okoli 20 PP-jev in grč). Pod budnim
očesom organizatorja (načelnik PP Peter Apat) se merimo v Obisk gobarske razstave
košarki, odbojki in v našem najbolj priljubljenem športu
V torek, 19. oktobra, smo se člani voda Dinozavri ude-
FLOORBALLU (dvoranski hokej). Glavni namen (poleg re-
ležili razstave gob v pretorski palači v Kopru. Tam so MČ-ki
kreacije) sta druženje in zabava!
izvedeli veliko novih imen in podatkov o gobah, o njihovi
"Švicanje" je OBVEZNO!
uporabi in neuporabi, o obnašanju v gozdu, nekaj gobjih
SiNi specialitet smo tudi poskusili. Na koncu smo svoje vtise preli-
Lučka miru iz Betlehema li še na papir ☺.
Dinozavri vas vabimo, da se nam drugo leto pridružite
Prireditev ob sprejemu LMB v Mariboru bo v petek, 17.
na razstavi gob, saj smo se naučili veliko novega in zanimi-
decembra, ob 18.30 uri na Slomškovem trgu (maša in prire-
vega.
ditev pred stolnico). Prireditev v Ljubljani bo v soboto, 18. de-
cembra, ob 16.00 uri (ekomenska maša in prireditev pred Aznan in Mevajba, RSM Piran
Dinozavri vas vabijo na gobarsko razstavo naslednje leto. Foto: arhiv
Magistratom). RSM.
Več informacij o Lučki miru najdete na www.rutka.net in http://
lmb.skavt.net. Slednja je uradna stran akcije.
Sandi Glinšek, vodja odbora za
pripravo LMB pri ZTS
Stran 17
december 17
Čarovniška šola Bradavičarka "Feničani so izumili denar - toda
Veselo srečanje murnov in MČ-jev zakaj tako malo?"
V soboto, 20. novembra, so se v Ljubljani iz vseh čarov-
Financiranje in upravljanje z denarjem
niških loncev zbrali murni in MČ-ji, da bi postali pravi Herry
Potterji in čarovnice. S hamulis bomulabuins paninis so na
v mladinskih organizacijah
pravi čarovniški šoli Bradavičarki obiskali različne učne ure Zgornji citat, ki ga je zapisal Johann Nepomuk Nestroy v
čarovnije, za vsakim vogalom pa so jih presenečali grozni začetku 19. stoletja, krasi uvodnik priročnika Financiranje
čarodeji, ki jih je bilo moč premagati samo z nasmehom in in upravljanje z denarjem (Funding and financial manage-
dobro voljo. ment), ki je pred mesecem dni v okviru izobraževalnih pri-
Medtem ko so si nekateri izdelovali ustrezne klobuke in ročnikov (T kit series) izdala evropska komisija oz. njen di-
čarobne palčke, so drugi že hodili po skrivnostnih stopnicah rektorat za mladinsko politiko in programe. Gre sicer za
na različne učne ure, kjer so se naučili pravih čarovniških be- spletno verzijo v pdf formatu in angleškem jeziku, kar pa ne
sed, se preizkusili v letenju z metlami, v čarovniškem dvobo- odvrača od elegantnega sloga pisanja in urejenosti poglavij,
ju, v streljanju pisanih balonov z lokom, hoditi po hoduljah skozi katera vas vodijo avtorji posameznih poglavij. V prvem
in spoznavali pravega Herrya Potterja, preko TV in igre. delu so predstavljeni viri financiranja, v drugem pa finančni
Za popestritev srečanja sta jim vedeževalki napovedali management, torej od potrebe do smotrne rabe pridobljenih
prihodnost, zunaj pa jih je razveselil skrivnostni labirint. finančnih sredstev. V prilogi se nahaja še uporaben slo-
Srečanju je zadovoljno piko na i dalo pitje čarobnih napitkov varček, seznam literature za nadaljnje poglabljanje in pa ne-
in velika sladka bum pojedina. kaj idej za organizacijo izobraževanja na tem področju.
Sergy Pugy
Svojo prisego so tudi zapisali. Foto: SiNi.
Skok med PP-je!
Četa Zelenega zlata Polzela je svoje kandidate v PP klub Naslovnica priročnika - priročnik najdete na spletnem naslovu:
sprejela v zelo zanimivih okoliščinah! Globoko pod zemljo, v http://www.training-youth.net/site/publications/tkits/tkit9/
starem vojaškem bunkerju, so kandidati izrekli svečano pri- Tkit9.htm.
sego in se zavezali, da bodo izpolnili zahtevane pogoje. Vsak
krščenec je poleg obveznega tepeža po zadnji plati prejel tudi Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu
novo modro rutico in se odpravil novim dogodivščinam na- taborŽrutka.net. Rok oddaje člankov za januarsko števil-
proti. ko je 20. december.
SiNi Uredništvo
Stran 18
18
TABORNIŠKE NOVICE Svečana podelitev mednarodnih
Noč čarovnic potrdil
Tigri in Palčki iz Rodu Sivi dim Krško so Noč čarovnic Na Magistratu v Ljubljani je 20. oktobra načelnik za
skupaj s starši začeli z velikim zborom in sprevodom po eni vzgojo in izobraževanje v ZTS, Miha Škofic, svečano podelil
ob bližnjih vasi na Krškem polju. Na poti do prostorov, kjer se mednarodna potrdila za pridobitev naziva vodja (mladinski
je potem začela nepozabna noč, so čarovnice s svojim kričan- voditelj). To pomembno potrdilo, za katerega je potrebno po-
jem in ropotom privabile pozornost mnogih domačinov, ki so leg udeležbe na tečaju izpeljati tudi projekt poleg tega pa
se rajanju kasneje tudi pridružili. opravljati tudi programsko funkcijo, je letos prejelo 11 vodij
Zabava se je začela s plesom in vragolijami glavne čarov- – načelnikov čet oz. rodov. Poleg tega je 14 kandidatov preje-
ničke Betke in njene pomočnice – metle. Betka je za našem- lo tudi naziv vodja – načelnik družine oz. kluba.
ljene tabornike in njihove starše pripravila vrsto raznih za-
bavnih in plesnih iger, ob katerih so se vsi zabavali in nasme-
jali. Ves čas so se lahko tudi sladkali ob raznih dobrotah in
uživali ob mazanju obrazov s črnimi rokami od kostanja.
Noč je vsem ostala v lepem spominu, ki ga bodo obujali
še večkrat ob gledanju videa, vsi pa se že veselijo naslednjega
praznika čarovnic.
Sergy
Trenutek pomembnega priznanja neformalnega izobraževanja in dela
prostovoljcev in prostovoljk v ZTS.
Podelitev je imela še toliko večjo težo, ker je dogodek po-
tekal v okviru Tedna vseživljenjskega učenja (od 18. do 24.
oktobra), ki ga sicer koordinira Andragoški center Slovenije,
Zveza tabornikov Slovenije je kot tematski izvajalec v tej ak-
tivnosti sodeloval že osmo leto. Na podelitvi je poleg predstav-
nika MOL-a sodelovala tudi Zvonka Pangerc Pahernik, na-
Vezanje vozlov je bilo mladim RČM-jevcem zabavno in zanimivo. Foto: cionalna koordinatorka TVU.
Dani Polajnar. Pugy
Spoznavni izlet rodu Črni mrav
V soboto, 13. novembra, smo se taborniki RČM podali na
prav poseben dvodnevni izlet v taborniško kočo na Mačkovcu
pri Postojni. Poseben zato, ker smo se kljub dežju in hudem
mrazu imeli fenomenalno. Takoj po prihodu - lov na lisico in
orientacija, po kosilu različne zanimive delavnice od poligo-
na do učenja vozlov in preko pantomime do osnov tabor-
ništva … Po odlični martinovi večerji v soju svečk pripovedo-
vanje vicev, skeči in petje, za lahko noč pa ogled diapozitivov
iz prejšnjih let. Nočnega »šepetanja« ni manjkalo, a nasled-
nji dan poučna pot po gozdu tudi ne. Na koncu smo skupaj
ugotovili, da je bilo fino, le prekratko! KVIO-vci so sestankovali na Krasu. Foto: Pugy.
Barbara Simonič
Stran 19
december 19
Nagrada za star papir - zaključek 5.
del
Z veseljem zaključujem letošnjo akcijo starega papirja.
Ob tem bi pohvalil vse tabornike, ki so se našemu vabilu od-
zvali in prinesli nekaj k skupnemu osveščanju tako taborni-
kov kot tudi vseh ostalih, ki smo se jih z akcijo na kakršenko-
li način dotaknili.
Moj zadnji napev velja tudi kot povabilo k akciji v letu, ki
prihaja. Skoraj prepričan sem, da bi nam s skupnimi močmi
Eva (Knofla) pobira smeti. Foto: Mirko Vodovnik. v letu 2005 uspelo zbrati 100 ton starega papirja.
Če počistimo doma, pri starih starših, zbiramo na sestan-
Motivacijski vikend
kih, izpeljemo akcijo v domačem kraju … Kaj praviš? Boš?
Čeprav smo v Rodu Severni kurir Slovenj Gradec letos Bomo? 100 t? Sliši se zanimivo!
bolj pozno začeli z vodi, smo že 6. in 7. november izkoristili
za motivacijo. V Grmovškovem domu na Kopah smo preživeli
dva dneva in sedaj smo res pripravljeni, da se spopademo z
taborniškim letom, ki prinese s seboj kup obveznosti. Organi-
zator akcije je bil Aleš Korošec, ki je s tem tudi potrdil inštruk-
torski tečaj.
Poleg temeljitega pregleda letnega programa smo se loti-
li tudi vodnikove samopodobe, sicer pa je program potekal v
bolj sproščenem vzdušju. Vključeval je manjšo čistilno akcijo
okolice, krajše pogovorne sprehode in razne igre. Konec kon-
cev je bil vikend namenjen temu, da vzpodbudimo in nagra-
Zbiranje starega papirja izolskih tabornikov.
dimo vodnike za trud, ki ga vlagajo v rod.
Reakcije iz njihove strani so bile pozitivne, ker pa ni bilo Razglasitev končnih rezultatov …
okoli njih glasnih MČ-jev in hiperaktivnih GG-jev, so več po- Z veliko prednostjo so največ starega papirja zbrali člani
zornosti namenili drug drugemu in zato smo imeli kar nekaj Društva tabornikov Rod kraških viharnikov iz Postojne,
novih parčkov. Vsak ima svoj pogled na motivacijo. zbrali so kar 22.510 kg
kg, drugo mesto so zasedli člani Društva
Katjuša Šavc tabornikov Rod kraških jrt iz Sežane z 11.940 kg zbranega
papirja, na tretje mesto so se ujeli člani Društva tabornikov
KVIO na Krasu Rod jadranskih stražarjev iz Izole s 4.000 kg, na četrtem
nehvaležnem mestu so pristali člani Društva tabornikov Rod
Kljub manjšemu številu udeležencev smo posvet KVIO imeli in
heroj vitez iz Črnuč z 2.460 kg zbranega papirja, na peto
sicer v objemu jesenskega Krasa, kamor smo se odpravili 19. no-
vembra. Predstavniki komisije za vzgojo in izobraževanje smo se mesto pa se je uvrstila pisarna ZTS, kolektiv pisarne je zbral
najprej dodobra podprli v eni od tamkajšnjih osmic, kjer smo 1342 kg.
okušali kraške dobrote in se stiskali v polni dvorani veseljakov. Tako smo taborniki skupaj zbrali 40.910 kg starega pa-
Zvečer smo pričeli s konstruktivno debato in vrednotenjem v pirja.
youth hostlu v Pliskovici, kjer so bili več kot gostoljubni in res nam Ker je nagrada revije Tabor samo ena, le-to prejmejo ta-
ni nič manjkalo. Dvema fantoma v celotni zasedbi se je v soboto pri-
borniki iz Postojne (RKV). Postojnčani si bodo za nagrado
družil še Pugy in posvet je stekel kot namazan. Končali pa smo ga z
obiskom Štanjela in kmečkega turizma v Hruševici, kjer smo eno izbrali izlet po njihovi želji (seveda po Sloveniji). Upam, da
zapeli in se pogreli ob joti. Odšli pa smo z zavedanjem, da spoštuje- bo izlet zanimiv, mi pa jih bomo spremljali in o dogajanju
mo korenine, skrb pa posvečamo listom in cvetovom današnjega na izletu poročali vam, bralcem revije Tabor.
dne in zaupamo v sadove prihodnosti v naši organizaciji. Taborniški pozdrav.
Bača Miha
Stran 20
20
STATUT Amerikanec
Nov statut za novo dobo?
Pred prejšnjo skupščino Zveze tabornikov Slovenije smo veliko besed - veliko več kot za
iskanje ustreznih kandidatov za funkcije v vodstvu ZTS - namenili spremembam obstoječega
statuta ZTS. Tresla se je gora, rodila se je miš, bi lahko rekli, saj je bila na koncu sprejeta
salomonska rešitev, da se še malo počaka. Da se zbere več predlogov in se bolj premišljeno
pristopi k spremembam statuta, oziroma, bolje rečeno, da se pristopi k oblikovanju novega
statuta na starih osnovah. Nov, moderen statut za moderno organizacijo. Takrat je bil na
skupščini sprejet tudi sklep, da bo v letu 2005 izredna skupščina ZTS ravno z namenom
spreminjanja statuta.
Čas izredne skupščine se hitro približuje. In ker sprejeta
obveza zahteva tudi izpolnitev, je bila že oblikovana komisija
za statut ZTS. V prejšnjem Porodu, pa tudi v Taboru je že bil
objavljen Razpis za zbiranje pobud in predlogov za novi sta-
tut ZTS.
Zdaj pa je čas na vas, taborniki in tabornice, rodovi,
območne organizacije … Čas za kakovostne predloge in po-
bude. Do konca decembra je čas, da jih posredujete komisiji.
Ta del celotnega procesa oblikovanja novega statuta je na-
mreč ključen. Brez predlogov namreč sprememb ne bo. Ostali
bomo na starem.
Nadaljnji proces oblikovanja novega statuta bo namreč
izhajal iz zdaj poslanih sprememb in pobud. Pogovarjali se
bomo namreč na podlagi teh pobud in predlogov o spreme-
njenem oz. dopolnjenem statutu. Po bitki biti general bo to-
krat težko in izgovori bodo prazni.
Komisija je sicer področja, kjer pričakujemo največ pred-
logov in pobud, že opredelila. Večinoma na podlagi že znanih
pripomb in razprav iz preteklih let. Naj takoj opozorim, da ta
področja niso izključna, kar pomeni, da komisija zbira pred-
loge in pobude o vseh zadevah, ki jih zajema statut, pa tudi
tistih, ki jih trenutno ne, pa ocenjujete, da bi jih moral.
In kako bo zadeva potekala naprej? Po koncu roka za zbi-
ranje predlogov in pobud bo komisija oblikovala predlog os-
nutka novega statuta, kjer bodo v največji meri vključeni
zbrani predlogi in pobude. Od kakovosti njihovih obraz-
ložitev bo odvisno, kako bo komisija predloge in pobude ra-
Stran 21
december 21
zumela in jih vključila, zato še enkrat vzpodbujam predlaga-
Ta področja zajemajo: telje, naj predlog ali pobudo ustrezno razložijo, opišejo …
Ta osnutek bo šel v javno razpravo, kar pomeni, da bo
člane ZTS (rodove) - način plačevanja poslan rodovom, organom, posameznikom v pregled. Tu bo
članarine, pravice in dolžnosti rodov kot možnost videti, kako o določeni zadevi razmišljajo drugi,
kakšni so predlogi drugih, kakšen bi bil celoten statut ob
članov ZTS, postopek registracije rodov;
upoštevanju predlogov in pobud. V tej javni razpravi bo moč
predloge dodatno argumentirati in razmišljati o argumenta-
enotnost programa - kako zagotoviti, ciji za - proti določenim rešitvam v statutu.
da bodo vsi rodovi v ZTS taborniški v svojem Po javni razpravi bo komisija na podlagi dodatnih ugo-
programu; da bodo izvajali enovit vzgojni tovitev iz javne razprave oblikovala veliko bolj dokončno ver-
zijo statuta, kjer najverjetneje ne bo več variantnih predlo-
program in upoštevali programske smernice
gov. To bo več ali manj končna verzija statuta, ki pa bo šla še
programskih komisij ZTS; enkrat v javno obravnavo. V tej fazi novih predlogov in pri-
pomb načeloma ne bo več možno dajati, bo pa možno dodat-
vprašanje identitete organizacije - no 'izpiliti' statut tudi v podrobnostih.
razmišljanje, da bi v sam statut vnesli oprede- Statut bo predvidoma sprejet na izredni skupščini ZTS v
oktobru 2005. O spreminjanju statuta je obveščen tudi
litev, kaj smo - skavti, taborniki, oboje, nič od WOSM, ki mora dati ne nazadnje soglasje k spremembam.
tega … Da bi v novem statutu zapisali, da smo Upam, da boste pripravljeni sodelovati v tem procesu.
nacionalna skavtska organizacija in tudi Zdaj imate možnost, da vse tisto, kar vas je žulilo v tem času,
(mogoče) preimenovali ZTS v Zvezo skavtov za kar ste mislili, da ni najboljše v naši organizaciji, da je
lahko narejeno drugače, sporočite komisiji. Da ne bo spet čez
Slovenije (ali kako drugače); leto, dve, tri, pet … slišati, da je statut ovira za rast in razvoj
organizacije, da nas omejuje in da je tudi nov statut neživ-
sistem odločanja v organizaciji in ljenjski in preveč tog. Da se ne bo ponovila že večkrat ponov-
vodenje organizacije - kamor so vključeni tako ljena zgodba o kritikah in predlogih na napačnem kraju in
napačnim ljudem, organom. Da ne bo kot je bilo z oblikova-
nov sistem odločanja v organizaciji, kjer bi
njem komisije za statut, ko je bila dana možnost vsem
razmislili o tem, koliko in katere organe želimo območjem v ZTS, da predlagajo svoje člane, pa je to možnost
imeti oz. potrebujemo ter kako te organe izkoristila le četrtina območij.
oblikovati, voliti, kot razmišljanja o načinih Zdaj je čas, da sodelujete pri oblikovanju novega temelj-
vključevanja mladih v odločanje v organizaciji nega dokumenta organizacije, kar statut nedvomno je.
(aktivna participacija mladih);
razmislek o novih vejah v organizaciji
oz. o tem, kakšne spremembe na tem področju
so potrebne in kakšnih si želimo. O tej temi že
poteka razprava tudi na rutkinem forumu
(forum.rutka.net).
Stran 22
22
TEMA MESECA Amerikanec
Finančni načrt za leto 2005 sprejet
Na decembrski seji starešinstva ZTS, ki je bila prvo
soboto v decembru, je bila najpomembnejša točka vse-
kakor sprejem finančnega načrta ZTS za leto 2005. Fi-
nančni načrt, težak nekaj manj kot 100 milijonov SIT,
je predvideval celo nekaj presežka. Tokrat je bil fi-
nančni načrt prvič sprejet kot dobro pripravljen in zato
tudi precej hitro sprejet. Skoraj brez sprememb. Skoraj
zato, ker so navzoči predstavniki območij želeli več de-
narja za delo območij. Ali se bo to res zgodilo, je odvi-
sno od dogovora na posvetu območnih vodstev in
Izvršnega odbora ZTS v začetku leta, ko naj bi območja
tudi predstavila svoje finančne potrebe in načrte pora-
be predvidenih sredstev.
Seveda pa starešinstvo ni minilo brez zapletov. To- Samo sprejemanje poslovnika je trajalo skoraj uro in pol. Foto: AC.
krat so bili bolj proceduralne narave, saj se je spreje-
manje poslovnika starešinstva razvleklo na skoraj uro
in pol. Razlog je bil 4. člen poslovnika, ki predvideva
tričetrtinsko večino za sprejem določenih sklepov, za
kar je bil predlog, da se umakne iz poslovnika, kar pa
ni bilo sprejeto.
Posledica precej razvlečene seje je bila tudi najava
nesklepčnosti starešinstva, zato so bile ostale točke seje
obravnavane precej hitro. Med njimi naj omenim
samo sprejem poročila o prvem zletu GG Pow wow.
Starešinstvo je pohvalilo vse izvajalce in organizatorje
tega zleta, ki je bil kljub začetnim težavam (prijave)
uspešen in največja aktivnost ZTS v letu 2004.
Starešina ZTS je predstavil problematiko Skavtske Finančni načrt za leto 2005 je bil presenetljivo hitro sprejet. Foto: AC.
fundacije, kjer je zaradi preteka mandata in zaradi od-
Po besedah starešine ZTS Mitje Lamuta (na sliki desno) je delo Skavtske
hoda precej članov uprave in nadzornega odbora te us-
fundacije v tem trenutku precej okrnjeno. Foto: AC.
tanove v tujino delo precej okrnjeno. Naj tudi za bralce
ponovim poziv starešine po evidentiranju možnih kan-
didatov za zapolnitev izpraznjenih mest. Predloge spo-
ročite članom starešinstva ali direktno v pisarno ZTS.
Pri točki o priznanjih in odlikovanjih je predsed-
nik komisije omenil, da je bilo veliko predlogov, ki so
prispeli na sedež ZTS in jih je komisija obravnavala,
nepopolnih in z zelo pomanjkljivimi obrazložitvami,
zato so bili taki predlogi vrnjeni predlagateljem v do-
polnitev.
Stran 23
december 23
decembar
KOLUMNA
Tabor je v interesu
Zveze tabornikov Slovenije
Tabor za vse člane ZTS kot prioriteta vodstva
organizacije
Ob robu zadnjemu starešinstvu v Ker v prvi vrsti informirajo o po-
letu 2004 je vsekakor eden najpomem- membnih zadevah (razpisih akcij, po-
bnejših sklepov tega starešinstva vseka- membnih odločitvah, datumih …),
kor ta, da je revija Tabor prioriteta ZTS. ker omogočajo trajnejši zapis aktivno-
Še več: da je to, da bi vsak član ZTS do- sti organizacije in njenih delov (zapisi
bil svoj izvod revije, prioritetno po- z aktivnosti in sej organov, razmišlja-
dročje. Ali bo to možno uresničiti že v nja o aktualnih zadevah …), ker izo-
letu 2005 (vsekakor ne pred aprilom) bražujejo ter prenašajo znanja in
ali šele v letu 2006, pa je odvisno od izkušnje (strokovni članki, ideje z ak-
tega, kaj bodo pokazale številke. tivnosti, sporočila in navodila pro-
Zakaj je revija Tabor pomembna za gramskih komisij …) in ker promovi-
ZTS? Zakaj bi se ukvarjali z revijo, ki jo rajo in gradijo identiteto organizacije
ima naročeno le manjši del slovenskih (poleg članov bodo revijo vsaj prelistali
tabornikov? Zakaj bi revijo Tabor preje- tudi prijatelji, starši in morda še kdo).
mal vsak tabornik, če je zanimiva le za Taborniki z revijo Tabor nismo
manjši del članov ZTS? Zakaj bi ta 'lu- izumljali tople vode. Posnemali smo
zerski projekt', ki prinaša samo izgubo izkušnje in znanje številnih drugih or-
za ZTS, starešinstvo kljub vsemu podpi- ganizacij. Toplo vodo smo želeli izum-
ralo? ljati s tem, ko smo revijo Tabor želeli
Ker je, podobno kot npr. mnogobo- komercializirati, jo narediti revijo za
ji, pomembna za organizacijo. Po- življenje v naravi, pri tem pa ohraniti
membna pa je, ker informira, zapisuje, pretežno prostovoljni sistem nastajanja
gradi identiteto in promovira. revije.
Poglejmo pobližje. Več ali manj Zaradi zgoraj povedanega o po-
ima vsaka podobna organizacija po- membnosti revije za organizacijo je
dobno revijo - glasilo organizacije. Več bila tudi sprejeta odločitev o tem, da bi
ali manj se vsa ta glasila komercialno revijo prejemal vsak član, ki bi plačal
ne izplačajo (kar pomeni, da finančno članarino. Pogumna in pametna
gledano, stroški take revije presegajo odločitev, ki bo olajšala prenos infor-
prihodke). Pa jih te organizacije vsee- macij do članov in s tem pomagala
no ohranjajo. Ker se zavedajo, da so rešiti marsikatero težavo.
take revije, ki jih prejemajo vsi člani te Amerikanec
organizacije, za organizacijo pomem-
bne. Foto: Blaž Verbič
Stran 24
TABORNIŠK
ABORNIŠKII VESTNIK
UREJA: ALJOŠA BIZJAK, LETO LI
december *2004* 24
ZOT 2005 je vse bližje … Glas Jelovice 2005 - razpis
Upam, da vam še ni uspelo pozabiti misli na ZOT, ki je z Rod svobodnega Kamnitnika vas tudi letos vabi na tradi-
vsako taborniško akcijo bližje. Kaj je že to?! ZOT je zimsko cionalno zimsko orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje bo
orientacijsko tekmovanje, s katerim se za vas muči in hladi potekalo po zasneženih poljanah škofjeloške okolice. Pripra-
Rod XI. SNOUB iz Maribora. Tokrat se bomo znova srečali ve so že v polnem teku, sneg je naročen in čakamo le še vaše
28. in 29. januarja 2005 in zaenkrat naj bo ta informacija navdušene, od mraza rdeče obraze.
dovolj - lokacijo vam bomo izdali v naslednji številki Tabora Ob tekmovalnem delu bomo pripravili tudi pester in za-
in objavili na Rutki po novem letu. A naj vas to ne odvrne od nimiv spremljevalni program, katerega vrhunec bo podelitev
nestrpnega pričakovanja in priprav! nagrad za najbolj "kul" ekipo.
Tekmovanje tradicionalno zajema: zimski orientacijski Tudi letos bomo tekmovali v petih kategorijah, GG-ji in
pohod, test iz orientacije in topografije, vrisovanje KT, signa- PP-ji razdeljeni po spolu. Grče pa bodo tekmovale v eni kate-
lizacijo (Morse & semafor), risanje skice terena, opis KT, pri- goriji. Vsako ekipo sestavlja 5 članov, dovoljeno je odstopanje
hod pod kotom, hojo po vrisani poti, zbijanje klobuka za enega v obe smeri.
snežaku in IQ test. Tekmuje se v treh kategorijah, in sicer: Štartnina do 2. 1. 2005 znaša 7000 SIT in vključuje
gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice ter grče in našitke, topli obrok, nagrade, karte in stroške organizacije,
grčice - nežnejši spol v ekipi prinese dodatne točke. Tri član- po tem datumu pa je za 1000 SIT višja. Zadnji rok prijav je
ske ekipe tekmujejo izven konkurence, torej vas le mora biti petek, 7.1.2005, do osme ure zvečer. Na dan tekmovanja pri-
nekaj več. jav ne sprejemamo. Štartnino nakažite na: Društvo taborni-
Cena tekmovanja je 8000 SIT na ekipo v predprijavi kov Rod Svobodnega Kamnitnika Škofja Loka, na račun RSK
(do 31. 12. 2004), po tem datumu bo štartnina znašala odprtega pri NLB: 02024-0053801979. Prijava velja le s
plačano štartnino.
9000 SIT, po 24. 1. 2005 pa celo 11000 SIT, zato
Vaše prijave pričakuje Jerica Bernik. Trata 4, 4220 Škofja
pohitite s prijavami! Za teh nekaj tisočakov pa dobite:
Loka
prenočevanje, bogato obložene sendviče, lepe našitke, Tel: 04/51 31 875. Mobi: 051 246 802. E-mail:
okusno kosilo, bogate nagrade, karte in stroške prijave_glasjeloviceŽemail.si.
organizacije (in seveda brezplačen nasmeh osebja). Prijavnico najdete na naši spletni strani http://glasje-
Denar nakažite na transakcijski račun: 04515- lovice.rutka.net.
0000798818. Več informacij najdete na spletni strani http://glasjelo-
vice.rutka.net
vice.rutka.net, lahko pa se obrnete tudi na vodjo tekmova-
Prijave, skupaj s fotokopijo plačane položnice, pošljite
nja Janeza Bernika, 031 416 350, jbernikŽkss-loka.si.
najkasneje do 21. 1. 2005 na naslov: Taborniški rod XI.
SNOUB, Verstovškova 4, 2000 Maribor
Maribor. Kot smo že navajeni bomo tudi letos na tekmovanju upo-
rabljali sistem elektronskega perforiranja (SportIdent
(SportIdent),
Vse dodatne informacije najdete na http://zot.rutka.net.
zato bi lepo prosili vse ekipe, ki čipe imajo, naj le-te prinesejo
Vprašanja pa lahko pošljete na naslov: bojan.kri-
zan1 guest.arnes.si ali pokličete na telefon: 041/878-785
zan1Žguest.arnes.si s seboj. Vsi ostali si boste čipe lahko sposodili na tekmovanju,
(Bojan). zanje pa boste položili kavcijo petih tisočakov.
Točen kraj za zimsko pustolovščino bomo objavili na
Premislite: ste že pripravljeni na nas? ☺
straneh rutke in naši spletni strani.
Za ekipe iz oddaljenih krajev, ki bodo prispele na kraj tek-
movanja že dan prej, bomo priskrbeli prenočišče v telovadni-
ci šole (armafleksi, spalke, copati …).
Se vidimo 8. januarja 2005, nekje v okolici Škofje
Loke!
Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka
Stran 25
december 25
KAZALO 2004
Aktualno • 11/46 Hranjenje živali (Sergy)
• 11/20 Kako starostne veje po novem? (Matjaž Jesenšek) • 12/46 Stare škatle (Sergy)
• 11/20 Kako bi lahko izgledale starostne veje po novem Intervju
(Pugy)
• 11/21 Novosti pri vodenju evidence članstva (Samo • 9/4 Tine Radinja (Miha Bejek)
Vodopivec) • 10/4 dr. Rado Pišot - FIŠ (Tina Bržan - Tinnnkara)
• 11/21 Gozdna šola - skavtski center (Miha Škofič) • 11/4 Dr. Eduardo Missoni (Daša Lamut)
• 12/15 Nov šotor Tabornik • 12/4 Gašper Rupnik - Gušter (Maruša Baša)
• 12/15 KVIO v vsako slovensko vas (Barbara Bačnik -
Bača)
Izleti v naravo
• 12/20 Statut (Amerikanec) (Urška in Andrej Stritar)
• 1/28, 2/32, 3/38, 4/32, 5-6/28, 7-8/32, 9/38, 10/38, 11/
Astronomija (Primož Kolman) 32, 12/36
• 1/34, 2/34, 3/34, 4/38, 5-6/34, 7-8/34, 9/34, 10/34, 11/
34, 12/34 Ježkov kotiček (Jure Habjanič)
• 1/45, 2/45, 3/45, 4/45, 5-6/45, 7-8/45, 9/45, 10/45, 11/
Črna luknja (Miha Bejek) 45, 12/45
• 9/40, 10/40, 11/41
Kolumna
Dnevnik učitelja kitare • 1/19, 2/15, 7-8/19, 9/20, 12/23
(Klemen Kenda - Bubi)
• 1/40, 2/40, 3/40, 5-6/40, 7-8/40, 9/30, 10/30, 11/30, 12/ Kosobrin (Crga)
31 • 1/37, 2/37, 3/37, 4/41, 5-6/39, 7-8/37, 9/37, 10/37, 11/
37, 12/39
Dotik (Sergeja Bogovič - Sergy)
• 9/44, 10/44, 11/44, 12/44 Mednarodne strani (Matic Stergar)
• 1/20, 2/18, 3/28, 4/20, 5-6/20, 7-8/20, 9/22, 10/22, 11/
Faca 22, 12/30
• 9/43 Tina in Primož (Blaž Verbič)
• 10/42 "Movie child" (Daša Lamut)
Metode (Ajda)
• 11/42 "Čokolatnu žjnska teljta" (Maruša Baša) • 9/39, 10/33, 11/40
• 12/42 TOSJA - Tosy (Daša Lamut)
Napovednik
• 1/2, 2/2, 3/2, 4/2, 5-6/2, 7-8/2, 9/2, 10/2, 11/2, 12/2
Filatelija (Tone Simončič)
• 1/25, 5-6/27, 7-8/30 Od rodov
• 4/8 Zimska pravljica v Beli Krajini (Nika in Miša)
Igra
• 4/9 Seminar za taborna vodstva (Janezu)
• 9/46 Obrazi na balonih (Ajda) • 5-6/12 ROT (Djurko)
• 10/46 Menjava prostorov (Ajda) • 5-6/14 Feštivalna zasedba Tivolija uspešna (Djurko)
Stran 26
26
KAZALO 2004
• 5-6/16 Taborniški vikend v Škalah (Ravč) • 7-8/15 WOSM
• 7-8/8 "Enkrat skavt, vedno skavt!" (Manca Kraševec) • 7-8/22 Taborjenja …
• 7-8/10 Sodniški seminar 2004 (Tina Zager) • 7-8/26 V spomin - Anica Kvas-Predikaka - Inika,
• 7-8/11 Izkoristimo odprti prostor Rafael Kalan - Albatros, Milko Ferenčak - Kamilo
• 9/21 Baltic youth meeting 2004 (Miha Trtnik) • 7-8/27 "Mladi in šport v taborništvu"
• 10/26 Severna obzorja (Tomaž Hudomalj - Hugo) • 9/15 Klepet - Meta Penca (Aleš Cipot)
• 11/23 Bazoviška noč 2004 (SiNi) • 9/16 Za ali proti?
• 12/28 Peš po diagonali Slovenije - drugič • 9/25 Iz Taborovega arhiva (Irena Jeretina)
• 9/33 Natečaj (Blaž)
Orientacija • 10/20 Klepet - Tomaž Strajnar - Blondi (Aleš Cipot)
• 9/28 Kako se pripraviti na ROT? (Pepl) • 10/25 Iz Taborovega arhiva (Irena Jeretina)
• 11/28 Skica poti (Kovax) • 10/33 Vozli (Miha Eder)
• 11/38 Kombinacije (Aleš in Lea)
Popotovanja • 11/40 Vozli (Miha Eder)
• • 12/25 Kazalo Tabor 2004
1/42 Koščki Indije (Lrga)
• 2/42 Pogledi Libanona (Lrga) Reportaže/Potepanja
• 3/42 Avstralija (Meti Buh in Damijan Gašparič)
• 4/42 Islandija (Scout magazine) • 1/8 Zahteven, a navdušujoč ZNOT 2003 (Anže)
• 5-6/42 Los Angeles - mesto duhov, filmov in drog (Aleš • 1/10 Luč miru iz Betlehema (Petra Hribar in Jerneja
Cipot) Modic)
• 7-8/42 Kilimanjaro - Tanzanija (Špela Kastelic) • 2/12 Glas Jelovice (Klemen Čadež)
• 3/10 Repriza ZOT-a (Aleš Cipot)
Predstavijo se … (Lrga) • 4/18 Feštival
• 7-8/12 Adventure race Slovenia 2004 (Tomaž Hudo-
• 1/16, 2/22, 3/20, 4/30, 5-6/32
malj)
Predstavitve rodov (Pugy) • 7-8/16 Bičikleta žur (Egon Benčič)
• 9/10 Ne vleci dol zadrge šotora svojega (Barbara Bačnik
• 1/36, 2/36, 3/36, 4/40, 5-6/38, 7-8/36, 9/36, 10/36, 11/ - Bača)
36, 12/38 • 9/11 Priprave na ROT in mit o lopati na bivaku
(Djurko)
Razno
• 10/10 Mivka, sonce in smeh … TOTeM 2004 (Miha
• 1/18 Ocvirki s starešinstva (Amerikanec) Bejek)
• 1/22 Taborniki na spletu (Klemen Kenda - Bubi) • 10/12 ROT (Tomaž Hudomalj, Djurko, Miha Bejek,
• 2/16 Taborniki na spletu (Klemen Kenda - Bubi) Goran Tomšič in Ajda Drozg)
• 2/20 Pow wow • 11/10 Naboj (Barbara Bačnik - Bača)
• 2/23 ZTS zbiralna akcija • 11/12 Močne ukane (SiNi)
• 3/8 Pow wow • 12/10 Jesenovanje RST (Tanja Cirkvenčič in Katja
• 3/18 MEPI Arnuš)
• 3/21 ZTS zbiralna akcija (Miha) • 12/12 Živi resnično življenje, ne zadetega (Barbara
• 4/16 Pow wow Bačnik - Bača)
• 5-6/18 ETNOSTEP Hotedršica 2004 • 12/14 Teden vseživljenjskega učenja v RJZ (Tomaž
• 5-6/19 ZTS zbiralna akcija Hudomalj)
Stran 27
december 27
Stric volk Tema meseca
• 1/46, 2/46, 3/46, 4/46, 5-6/46, 7-8/46, 9/46, 10/46, 11/ • 9/12 Taborjenja
46, 12/46 • 10/18 Starešinstvo (Amerikanec)
• 11/16 Taborniški kroj
Tabor na obisku • 12/22 Starešinstvo (Amerikanec)
• 1/4 Zveza tabornikov občine Kranj (Aleš Cipot)
• 2/4 Črno jezero Slovenska Bistrica (Aleš Cipot)
Trenutki (Lrga)
• 3/4 Rod Zelene Rogle Zreče (Aleš Cipot) • 1/44, 2/44, 3/44, 4/44, 5-6/44, 7-8/44
• 4/4 Tršati Tur Ljubljana (Aleš Cipot)
• 5-6/4 Louis Adamič Grosuplje (Aleš Cipot) Uvodnik
• 7-8/4 Ukročena reka Maribor (Aleš Cipot) • 1/3 Sandi Glinšek - Chin-chin
• 9/7 Rod Sergeja Mašere Piran (Aleš Cipot) • 2/3 Tine Radinja
• 10/7 Rod kraških viharnikov Postojna (Maruša Baša) • 3/3 Gregor Vinder - Vindi
• 11/7 Rod Dobre volje Ljubljana (Daša Lamut) • 4/3 Meta Penca
• 12/7 Sivi dim Krško (Sergeja Bogovič - Sergy) • 5-6/3 Aleš Cipot
• 7-8/3 Meta Penca
Taborniška fotografija
• 9/3 Aleš Cipot
• 1/38 Kdo je boljši - točka ali zrno? (Miha Maček - Muc) • 10/3 Aleš Cipot
• 2/27 Ohišje fotoaparata ni vse - kaj še potrebujem? • 11/3 Aleš Cipot
(Miha Maček - Muc) • 12/3 Aleš Cipot
• 3/32 Portretna fotografija (Blaž Verbič)
• 5-6/36 Fotografiranje z manj svetlobe (Blaž Verbič) Za vodnike/Nasveti za vodnike
• 7-8/38 S fotoaparatom na potep … (Blaž Verbič) (Pugy)
• 9/32 Čar v črnem in belem (Blaž Verbič) • 1/30, 2/38, 3/30, 4/36, 5-6/30, 7-8/28, 9/26, 10/28, 11/
• 10/32 Od negativa do fotografije (Blaž Verbič) 26, 12/32
• 11/29 Ujeti v akciji … (Blaž Verbič)
• 12/40 Zimske radosti (Blaž Verbič)
Taborniške novice
• 1/13, 2/8, 3/15, 4/10, 5-6/8, 9/14, 10/17, 11/13, 12/16
Taborniški športi
• 1/26 Športno plezanje (Rok Cojhter)
December
• 2/30 Orientacijski tek (Klemen Kenda - Bubi) 1954 (5.) V Mariboru so ustanovili
• 4/34 Jamarstvo - pustolovščina, da dol ponikneš (Ana Odred ukročene reke.
Skoberne)
1954 (9.) V Šmarju pri Jelšah so ustano-
Taborniški vestnik vili Odred samotne jelše.
• 1/24, 2/24 (Ivo Štajdohar), 3/22, 4/22, 5-6/22, 7-8/23, 1954 (18.) V Ljubljani so ustanovili
9/24, 10/24, 11/24, 12/24 (Aljoša Bizjak) Odred Dobre volje.
Stran 28
28
OD RODOV Butli Frdamani, foto: arhiv Butli
Peš po diagonali Slovenije - drugič
Od Tromeje v Ratečah do reke Kolpe na slo-
vensko - hrvaški meji
Po zgledu Petra Jacksona in njegovega Gospodarja prstanov smo tudi Butli ubrali
podobno taktiko in vas pustili v negotovosti, pričakovanju in hrepenenju po novicah z
naše ekspedicije. Sedaj smo tu. Iz prve roke boste dobili vpogled v 10 dni našega
življenja - kaj, kdo, kdaj, kje, kako in zakaj …
BUTLI FRDAMANI smo vod
tabornikov Rodu Pusti grad iz
Šoštanja, ki je sestavljen iz
samih študentov in vsako leto
izvedemo eno odmevno
akcijo. To smo: Maks Kvas,
Peter in Janez Apat, Damjan
Konovšek, Simon Zabukovnik,
Grega in Janez Kugonič,
Draško Stankovič in Mitja
Domajnko.
Kot vsako leto smo Butli Frdamani radi obilnega deževja in ohladitev mo- nost zaradi izredno napornega prvega
tudi letos bili aktivni. Naša tretja po- rali spustiti cilj prvega dne, to je vrh dne, pojavljati pa so se začeli tudi prvi
hodniška akcija je letos potekala tako, Triglava, saj je bil obdan z 220 cm žulji. Proti večeru smo prispeli do ko-
da smo peš prehodili diagonalo Slove- snežne odeje in zato ni bil prehoden. To zolca, kjer nam je naš vrli kuhar
nije od Tromeje v Ratečah do reke Kol- smo izvedeli od našega Butla Janeza Džemo Oliver Zabukovnik pripravil iz-
pe na slovensko - hrvaški meji in sicer Kugoniča, ki je letošnje poletje poma- vrsten ričet in joto, nato pa še spanec na
od 11. do 16. julija 2004. gal v planinski koči na Prehodavcih. senu.
Začela se je s skoraj sneženim ju- Zato smo pot nadaljevali mimo Pla- Zjutraj pa preko Škofje Loke na Sv.
trom v Ratečah, kjer so namerili samo niških letalnic, skozi Kranjsko goro, po Katarino nad Ljubljano (ki mimogrede
4oC, mi pa smo kljub začudenim cari- dolini Radovne do Kajuhovega tabora ni več sveta odkar je šel Kugi mimo …)
nikom pričeli našo pešpot. Žal smo za- Šaleške zveze tabornikov v Ribnem pri do Brezovice pri Ljubljani, kjer smo
Bledu. Tam smo se ob prijaznem spre- dan končali s piknikom na račjem oto-
jemu pogostili in se posušili ter se po ku.
večernem programu odpravili spat. Ta Nato nas je pot ponesla proti Igu. Že
dan smo prehodili najdaljšo turo na na samem začetku so ljubljanski tolo-
naši poti, približno 50-55km. vaji našemu Džemotu spustili gume na
Drugi dan nas je pot vodila mimo našem spremljevalnem vozilu. Smeha
Radovljice preko Krope do Dolenje vasi ni manjkalo ko smo ugotovili, da tolo-
pred Škofjo Loko. Poznala se je utruje- vaji niso bili ljubljanski, ampak iz vrst
Stran 29
december 29
Butlov, in sicer sta to bila Pero in Maks. Situa-
cija je poskrbela, da smo tempo hoje
''pojačal''! Od Iga naprej smo srečali nekaj
romskih taborov, kjer se nihče izmed nas ni
preveč zaustavljal, zato smo pohiteli mimo
domovanja Turjaške Rozamunde in kopice
medvedov do Rašice. Tukaj smo obiskali Tru-
barjevo rojstno hišo, kjer smo obiskali Tru-
barjev muzej, se osvežili v tolmunu in prespali
pod napuščem.
Predzadnji dan pa s strumnim korakom
do točke križanja naše prve diagonale v Ribni-
ci, kjer smo si privoščili, po celem tednu pre-
več ali premalo kuhanih makaronov, pravo
balkansko pojedino s čevapčiči in lepinjami.
Pot smo nadaljevali proti Kočevju, kjer smo
šotorili v samem mestu ob mestni cerkvici.
Zadnji dan nas je čakalo le še nekaj hoje
do našega cilja Stari trg ob Kolpi, kjer smo
Butli komaj čakali, da namočimo svoje žulje.
Odpravili smo se še na zaključno sprostitveno
15 km veslaško regato po "deroči" reki Kolpi.
Zadnjo noč smo se odločili, da ne bomo
prespali ob Kolpi, ampak da nam bolj diši
domača postelja, saj se je čez dva dni začelo
naše letno taborjenje v Ribnem pri Bledu, po
taborjenju pa je polovica Butlov 22 dni ''ex-
plorala'' po Skandinaviji v okviru Šaleške zve-
ze tabornikov. Zato smo se željni počitka od-
pravili domov z dvema avtomobiloma, ki sta
bila natrpana do zadnjega kotička. Andreja,
hvala, da si nas prišla iskat!
Prvič smo imeli na akciji tudi spremlje-
valno vozilo Golf I Jager DeLux, ki je bilo ob-
lepljeno s sponzorskimi nalepkami in je skr-
belo za medijsko prepoznavnost ter za
potešitev lakote in žeje. Le tega je vozil Džemo,
Butl iz Jajč pri Sv. Andražu, ki so ga iz same le-
nobe začela boleti kolena in ''ni mogel'' hodi-
ti, češ da trpi … Sirota Jerica …
Ker se Butli ne bomo izneverili svoji tradi-
ciji, se bomo še večkrat odpravili na pot, ki pa
naj zaenkrat ostane še skrivnost. Za vse dodat-
ne informacije pa si oglejte našo spletno
stran: rpg.rutka.net.
Stran 30
30
MEDNARODNE STRANI Matic Stergar
Kratki dnevi, precej dežja, mraz in še kaj so razlogi, da
raven razpoloženja te dni ni ravno na zavidljivo visoki
ravni. Delovna vnema je nizka, soočamo se z ustvarjalnimi
krizami … torej je čas, da se izkažemo, pokažemo okolici
da depresivno okolje ne vpliva slabo na nas in da smo
nasploh močno pozitivne osebnosti. Mogoče bo šlo lažje tudi
če preberete mednarodne strani, saj poročam o nekaj plemeni-
tih zadevah, najavljam prvi mednarodni dogodek za drugo
leto, vas še na kaj spomnim …
Mednarodne novice: julija 2005 in je prvotno namenjen starostni skupini od 11 do
17 let, vendar zagotavljajo, da se bo našlo dovolj aktivnosti
· Solidarnost do skavtov Haitija - Gonaïves 2004. Kot
tudi za starejše. Pričakujejo kar 20.000 udeležencev (kar je
vemo je Haiti med poletjem močno pretresla naravna kata-
kar optimistično glede na to, da je drugo leto EuroJam), kar
strofa v obliki ciklona Jeanne. Lokalni skavti so seveda takoj
je dovolj veliko zagotovilo, da ne bo nikomur dolgčas. Za več
priskočili na pomoč tamkajšnjim oblastem, lepo gesto pa so
informacij se oglasite krokodilom ali pa kar neposredno or-
pokazali tudi skavti iz Francije, ki so v sodelovanju z fundaci-
ganizatorjem na e-mail: infoŽkfumscout.dk.
jo SCORE (scout resorces) začeli prodajati značke pod ime-
nom "solidarnost haitijskim skavtom" in zdaj veselo nakazu-
jejo denar od dobička na ta antilski otok. BRCNI SE!!! BRCNI SE!!!
· Glede na to, da se naši "vrhovni programci" že nekaj BRCNI SE!!! BRCNI SE!!!
časa ukvarjajo s problemom, kako aktivno vključiti mlajše Je tekoč, trenutno najbolj vroč krokodilji projekt. Saj še
grče v aktivnosti oz. sploh narediti poseben program zanje, veste: 3 skupine slovenskih tabornikov gredo drugo leto go-
bo najbrž prav prišla novica, da se je na svetovnem nivoju stovat nekam v Evropo, druge tri skupine pa bodo gostile tuje
začel projekt Skavti sveta, katerega glavni cilj je pomagati tabornike pri nas. Krokodili pomagamo s koordinacijo, iska-
nacionalnim zvezam obogatiti njihove programe za grče, njem taborniških skupin in eventualno razpisno dejavnostjo.
tudi tako, da jim dajejo več izzivov, s katerimi se lahko Le javite se nam in izrazite interes!
soočajo v zvezi z Deklaracijo tisočletja OZN. Več o tem na Nekaj se že dogaja v tej smeri, zato bodite radovedni in ne
http://www.scout.org/front/docs/C0433sow_e.pdf. zamudite nečesa, za kar vam bo kasneje žal.
· Italijanski katoliški skavti so praznovali 30-letnico Tako. To bi bilo z moje strani za tokrat vse. Ker pa se z
na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Kar 40.000 jih je bilo, gostil pa svetlobno hitrostjo približuje tisti čas v letu, ko si imamo
jih je sam papež Janez Pavel II. marsikaj lepega povedati, naj vam, dragi moji, namenim
· Zgodila sta se dogodka JOTA in JOTI. Prvič so aktivno svojo prvo letošnjo božično-novoletno čestitko:
sodelovali tudi člani svetovne WOSM-ove pisarne. Kar hitro V imenu krokodilov in v svojem imenu vam želim, da bi
odzivni fantje, kajne? v novem letu našli dovolj moči v sebi in okrog sebe, da boste
· Španski taborniki imajo novo ustavo, ki je že bila lahko krenili k uresničevanju želja, ki vam že toliko časa bu-
potrjena s strani WOSM-a. Če slučajno koga zanima: http:// rijo duha. Veselite se za praznike in bodite srečni v novem
www.scout.org/satw/links.shtml letu… in nikar ne pozabite ljudem, ki jih imate radi, pove-
Mednarodni dogodek: dati tega!
· Skavti YMCA (tole se pa znano sliši, kajne) nas
vljudno vabijo na 18. nacionalni zlet danskih tabornikov,
pod kratkim imenom, ki si ga boste takoj zapomnili, tudi če
tega ne bi radi: Guldborgsundlejren. Potekal bo od 16. do 24.
Stran 31
december 31
DNEVNIK UČITELJA KITARE
Predinove pesmi ob tabornem og- Klemen Kenda - Bubi
nju so tako rekoč ponarodele. Na žalost
PRAŽEN KROMPIR
večina pozna le nekaj njegovih sklad-
bic (Zarjavele trobente, Zadnja Zoran Predin
večerja), kljub temu pa novi albumi še
prinašajo pesmi, ki bi lahko pri tabor- b
nikih izpodrinile tiste, že ukoreninjene En prav lep pozdrav, moja draga Jolanda, h (prehod iz Db v D dur)
… Akordi bodo sicer trd preizkus eb
vašega znanja in vaje, kar se za zadnjo pošiljam tvoj fant iz pozabljenih let,
lekcijo inštrukorja kitare tudi spodobi. G#
prišel sem po zdravje na vašo kmetijo,
Sheme akordov so narejene za prvi C# F h
del pesmi, v drugem delu se melodija rahitična grinta na mleko in med. Mornar sem še vedno, na ladji Koper,
zviša za pol tona. Pri akordih to pome- e
ni, da se pomaknete za eno polje proti b v Djakarti nalagamo premog in poper,
trupu. In še namig - če vam bare še ne Sva vstajala zgodaj, takoj ko je sonce A
eb znorel bom od riža na tisoč načinov,
gre od rok, ga izpustite tako, da primete
polizalo roso iz jutranjih trav. D F#
in igrate samo prve štiri strune in se pri G# zbolel sem od sadja in od vitaminov.
durih potrudite z "malim" barejem. In bosa sva s prsti mečkala toploto
In še opomba za glasbeno razgle- C# F h
dane. Prvi del skladbice je pisan v C# oz svežega dreka začudenih krav. Spomini prikličejo slino, vonjave,
Db duru. Nekoliko nepravilno je poi- e
b eb da duša požene kozarec v roki,
menovanje akordov, če bi rekli, da je Minila so leta, je šla puberteta, A
skladbica pisana v Db duru, bi morali G# C# kako si želim na domači dobravi
namesto G#, C# in uporabiti drugačen v vaši gostilni sem delo dobil. D F#
zapis istih akordov Ab in Db, če bi se b eb te boso iz kravjeka te vzet na poroki.
odločili za C# dur, potem bi morali A v kuharci nisem zagledal dekleta,
G# F G A
akordu b reči a#, akordu eb pa d#.
ki sem ji včasih metulje lovil. Dišale so v bluzo ujete melone,
In še to - skladba je v 3/4 taktu - to- D h
rej valček. F# G# dišali so v ritem zazibani boki.
Dišale so v bluzo ujete melone, G A
C# b Dišal je tvoj smeh, tvoja sapa na roki,
dišali so v ritem zazibani boki. D F#
F# G# s katero sem zbrisal ti solze iz lic.
Dišal je tvoj smeh, tvoja sapa na roki,
C# F G A
s katero sem brisal ti solze z lic. Dišal je tvoj "Zbogom" ob zvokih sirene,
D h
F# G# dišala so pisma, besede svilene.
Dišal je tvoj "Zbogom" ob zvokih sirene, G A
C# b Dišala je najina Vojna in mir,
dišala so pisma, besede svilene. D F#
F# G# a najbolj je dišal tvoj pražen krompir …
Dišala je najina Vojna in mir,
C# F G A
a najbolj je dišal tvoj pražen krompir … Dišale so v bluzo ujete melone …
b h
Tvoj pražen krompir … Tvoj pražen krompir …
Stran 32
32
ZA VODNIKE Pugy
"Veliki dogodek"
Projektni pristop v taborništvu
Izvedba, vrednotenje in proslavljanje izvedenega projekta
Na določeni datum odhoda so odrasli vodje prispeli na mesto srečanja nekaj ur prej. Kupili so
vozove, konji so se pasli na polju. Pravzaprav so našli le dva konja … ter mulo in osla. Skupi-
na, zadolžena za konje je že bila na polju … odkrivali so, da delo s trmasto mulo in zaspanim
oslom ni enako, kot delo z dvema naučenima konjema …
Peti korak - dogo- nika. Spomnite jih tudi na njihova pra- nim napredkom in znanjem, spretnost-
divščina! vila življenja: mi in vedenjem.
• Vsakdo naj začne z dobrimi Zaključite srečanje vrednotenja s
… Bilo je nekaj problemov (in pre-
stvarmi, preden preide na povzetkom ključnih točk. Tukaj lahko
pirov), ampak kakšna pustolovščina!
probleme. začnete s težavami in zaključite s tem,
Zdaj je bil čas, da so se vrnili domov, se
• Vsak naj ima v mislih, da je kar je bilo dobro ter tako končate v ve-
odpočili, si vzeli čas, da so prijateljem
dovoljena le konstruktivna kritika selem vzdušju.
in družinam povedali o tem, kar so
in da se od njih pričakuje, da bodo
doživeli. Čez nekaj dni so se ponovno Nagrajevanje napredka
spoštovali občutke drugih, t.j., če
srečali, da so ovrednotili uspeh projekta Pripravite manjšo slovesnost in
se je treba pogovoriti o problemih,
in to, kar je vsaka oseba pridobila, pre- mladim podelite priznanja (priznanja
naj to storijo, ne pa kogarkoli
poznali dosežke in … proslavljali! za osvojeno znanje, veščine …) ali na
osebno napadati.
Šesti korak - vrednote- • Vsak naj ima priložnost, da izrazi kakšen drugačen način nagradite nji-
svoje mnenje. hov osebni napredek.
nje in nagrajevanje
Začnite z vrednotenjem projekta
napredka kot celote. Povabite člane, da podajo
svoje komentarje in misli. Vprašajte jih, Projekt je izveden, prav
Ta korak izvedemo v
kaj se jim je pri projektu zdelo najbolje, tako vrednotenje,
kratkem časovnem obdob-
potem o težavah in na koncu o ampak pri procesu
ju po izvedbi projekta
razočaranjih. Izzovite jih, da raz- projekta imamo še eno
(nekaj dni do enega
mišljajo o začetku projekta, ko so se fazo. Pustolovščine, ki
meseca). Vsebuje vredno-
zanj prvič odločili in jih spodbujajte, da smo jih doživljali,
tenje projekta kot celote in
se pomikajo od Velikega dogodka do težave, ki smo jih
napredka vsakega posa-
projekta kot celote. premagovali, osebni in
meznika ter nagrajevanje
Osebno in medsebojno vrednotenje skupni dosežki so dobri
napredka.
začnite z mnenji članov o tem, kaj so razlogi za razmislek in
osebno pridobili od projekta in skozi proslavljanje.
Vrednotenje projekta delo z drugimi. Do kakšne mere so iz-
kot celote in napredka polnili svoje vloge v timu in skupinah
vsakega posameznika za izvajanje nalog? Na koncu kot vod-
Spomnite vse, da je to vrednotenje niki podajte lastne povratne informaci-
projekta in napredka vsakega posamez- je za vsakega mladega. Začnite z vid-
Stran 33
december 33
vpleteni v odločanje in prevzemanje
Sedmi korak - proslav-
končati z neko vrsto veselega praznova- odgovornosti. Verjetno bo tudi vam kot
ljanje nja. To je lahko vodova čajanka z raz- vodnikom, vzelo nekaj časa, da jim bo-
stavo fotografij ali video projekcija, ali ste zaupali naloge, ki ste jih v preteklo-
Razmišljanje (refleksija) katera druga oblika opisovanja spomi- sti vedno opravljali sami.
o duhovnih vrednotah nov na prehojeno pot projekta. Na za- In tudi če ste že do sedaj izvajali ta-
Vrednotenje je zaključeno in na- bavo povabimo člane drugih vodov, ce- borniške projekte, obstaja še vedno ne-
predek je bil prepoznan. Refleksija (od- lega rodu, starše in podpornike, ki so kaj vprašanj, ki si jih morate zastaviti.
sev) je lahko priložnost, da člani raz- sodelovali pri uresničitvi projekta. Ali projekti resnično temeljijo na potre-
mišljajo o duhovni rasti, ki temelji na Slavje ob zaključku projekta je še bah in interesih mladih? Do kakšne
njihovi izkušnji. posebej pomembno, ker vzbudi pozitiv- mere so mladi resnično vključeni v raz-
Kot izhodišče lahko uporabite si- ne občutke ob dosežkih in s tem pozitiv- lične korake? Ali so projekti tako zaple-
tuacije med projektom: reakcije članov, no mnenje o sebi ter pripomore k obli- teni, da lahko mladi sodelujejo le pri
trenutki zadovoljstva ali učne priložno- kovanju stališč do težav in razočaranj, manj zahtevnih nalogah? Ali so projek-
sti iz narave. Morda si lahko pomagate služi pa tudi krepitvi smisla za skupin- ti zastavljeni tako, da učinkovito pripo-
s teksti (misli), pesmimi ali molitvami sko življenje. morejo k osebnemu razvoju mladih?
različnih veroizpovedi, ki zajamejo bis- Ali pa so bili cilji projekta tako pomem-
tvo tega, kar ste skupaj doživeli med po- Ob koncu predstavitve bni, da je bil izobraževalni namen le
tekom projekta. taborniškega projekta drugotnega pomena?
Če so se do sedaj člani zgolj ude- Verjamemo, da vam taborniški pro-
Organiziranje zaključne leževali dejavnosti, ki ste jih vi priprav- jektni pristop ponuja hrano za raz-
"zabave" ljali in organizirali za njih, bo trajalo mišljanje o bogatih učnih izkušnjah, ki
Kakršenkoli je bil vaš projekt (še nekaj časa, da jih boste postopoma pri- jih lahko na ta način ponudite svojim
tako kratek in enostaven), se mora peljali do tega, da bodo bolj aktivno članom; in tudi sebi.
Foto: Blaž Verbič
Stran 34
34
ASTRONOMIJA Primož
Kaj je astronomija, kaj preučuje in
kaj so njene naloge
Astronomija je naravna znanost, ki na podlagi opazovanj in merjenj zbira podatke za razu-
mevanje pojavov v Vesolju … Ja, pa ja … Kot bi iskali človeka v truplu umrlega … Ne! Astrono-
mija ni mrtva znanost - ima dušo! Je poezija, lepota ustvarjanja in odkrivanje ustvarjenega.
Tako kot umetnika preganja sila, da zlije idejo, ki je zrasla v njem v svoji umetnini, tako
astronoma preganja sla, da spoznava in spoznano posreduje vsemu človeštvu. Kajti spozna-
ti Vesolje pomeni spoznati samega sebe. Ne smemo pozabiti, da smo tudi sami del Vesolja -
le en majhen kamenček v sipini puščave, ki se razteza v neskončnost. In Zemlja je naš dom,
vir preživetja in zaščita pred uničujočim sevanjem iz Vesolja. In ne samo to … smo del
Zemlje, ki je prav zaradi nas, živali in rastlin - živa. To pa ni ravno pogost pojav v Vesolju …
vemo, da je Zemlja planet, ki s svojim dra in tvorijo "Lokalno jato". Naj vas ne
satelitom Luno poleg ostalih osmih začudi, da tudi Rimska cesta ni naj-
planetov kroži okoli Sonca. Sonce je večja v Lokalni jati. To častno mesto
mlada in relativno majhna zvezda, ki v pripada Andromedini galaksiji, ki je
Vesolju zvezd ne predstavlja nič poseb- komaj še vidna s prostimi očmi, gre pa
nega. Sonce s planeti se nahaja na po- za eno izmed bližnjih galaksij. Od nas
vsem nepomembnem mestu nekje na je oddaljena "samo" 2,2 milijona svet-
robu enega izmed krakov galaksije, ki lobnih let … Ne boste verjeli - ampak
ji pravimo Rimska cesta in kroži okoli tudi naša jata je le ena izmed manjših
njenega središča, ki je po vsej verjetno- jat v Vesolju. Astronomi so ugotovili, da
sti gigantska črna luknja (ali pa celo se jate med seboj oddaljujejo, še več -
Posnetek naše domače galaksije - Rimske ceste.
dve). Rimska cesta in še nekaj sosed- bolj, ko so oddaljene, bolj hitro se odda-
njih galaksij krožijo okoli skupnega je- ljujejo. To je dalo slutiti, da ima Vesolje
Astronomija preučuje vse, kar se da
videti v Vesolju - še več, tudi tisto, kar se
Meglice, kopice, galaksije, planete, kraterje … vse to preučuje astronomija.
ne da videti. Mislil sem na črne luknje
ampak pojdimo lepo po vrsti. Lovšin
pravi: "Bog je nared'u luči na nebu, da
bi laž'i gled'u, kar je nared'u …" In res
si ljudje še pred dobrimi petsto leti niso
znali razložiti, kaj so pravzaprav zvez-
de. Mislili so, da jih je večina obešenih
na nekem nevidnem ozadju, pred kate-
rim poleg Sonca in Lune nekatere od
njih tudi potujejo (planeti). Vsak odgo-
vor na vprašanje ponavadi prinese naj-
manj deset novih vprašanj in tudi As-
tronomija pri tem ni izjema. Danes
Stran 35
december 35
svoj začetek in po vsej verjetnosti tudi godkov in druga astronomska merjenja ZNANA IZJAVA
svoj konec. Začetek so poimenovali nam pomagajo pri tem, da postajajo
"Veliki pok", saj naj bi se Vesolje začelo napovedi vse bolj natančne. Podatkov
Ni je v telesu, v duši je grdoba;
z eksplozijo. O možnem koncu pa as- so veseli tudi astrologi, ki z njihovo edina prava spaka je hudoba.
tronomi še razpravljajo, saj obstaja več pomočjo napovedujejo prihodnost. (William Shakespeare)
teorij. Kljub vsemu tudi astrologov celo v
Nekoč so astronomske pojave naj- današnjem času ni malo …
večkrat razlagali kot čudeže. Če nič
drugega, so jih povezovali z dogodki na
Zemlji. V prvi vrsti so bili to predvsem
Sončni in Lunini mrki, kometi, zvezdni
utrinki pa tudi padci meteorjev. Danes
te pojave poznamo in jih večinoma
znamo tudi napovedati. Gre za gravita-
cijski ples predstavnikov našega Meteorski roj - občasno Zemljo zasuje roj Komet Halle Bopp (1997) je bil najsvetlejši v
Osončja. Opazovanja posameznih do- meteorjev. zadnjem času.
Luna nad Zemljinim obzorjem.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Zadnji krajec 05. 12. 2004 ob 01:55 1. 12. Vzhod: 07:24 1. 01. Vzhod: 07:44
Mlaj 12. 12. 2004 ob 02:29 Zahod: 16:18 Zahod: 16:27
Prvi krajec 18. 12. 2004 ob 17:41 15. 12. Vzhod: 07:37 15. 01. Vzhod: 07:40
Polna luna 26. 12. 2004 ob 16:07 Zahod: 16:17 Zahod: 16:43
Zadnji krajec 05. 01. 2005 ob 01:55 Zima se začne 21. 12. ob 13:39.
Mlaj 12. 01. 2005 ob 02:29
Stran 36
36
IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar
Iz Polhovega Gradca čez hribe v
Ljubljano
Slikovita cerkvica sv Jakoba pri Katarini.
Ljubljana je res enkratno mesto! Skoraj na njenem pragu ležijo visoke gore, še bližje pa nas
vabi pogorje, kamor lahko pobegnemo tudi med delavniki. Tokrat ne govoriva o Šmarni gori,
ki pač stoji sama in zato ni pogorje, pač pa o Polhograjskem hribovju, ki ga nekateri imenuje-
jo tudi Polhograjski dolomiti. Sestavljajo ga hribčki, ponekod tudi precej strmi in razdrapani,
povezani z gozdnimi slemeni in hrbti. Markiranih in nemarkiranih poti je v Polhograjcih
veliko, precej je tudi gozdnih cest ter vasi, ponekod nas vabijo tudi turistične kmetije -
skratka dovolj ponudbe za kratkočasenje v prostem času.
Tokrat predlagava pohod od Polho- gumo, derezice, pohodne ali smučarske naprej na slikovito sleme. Po njem
vega Gradca do Ljubljane. Čeprav zima palice, ustrezna oblačila …). dosežemo pravljično lovsko kočico, ki
že resno trka na vrata, nam razmere se tišči pod vršno gmoto široke vzpetine.
Izhodišče
pogosto omogočajo tudi takšne dogo- Od tu jo lahko mahnemo naravnost
divščine. Običajno v tem hribovju ni Pohod začnemo v Polhovem Grad- navzgor po skalnatem grebenu na vrh
preveč snega, če pa že zapade, so gazi cu, do kamor se lahko pripeljemo tudi (zelo slikovito, vendar zlasti pozimi
hitro uhojene in utrjene. z avtobusom iz Ljubljane. Kraj je iz- zahtevno in nevarno).
Nič ni lepšega kot hoja v nedotak- jemno privlačen, očara nas s čudovito Bolj varna in manj naporna steza
njeni belini in tišini snega. Vendar pre- lego ter nekakšnim srednjeveškim vodi pod kočo ter skoraj vodoravno
vidno! Zimski izleti se namreč razliku- vzdušjem, ki ga pričarata vodnjak in preči strma južna pobočja Grmade. Ko
jejo od tistih v kopnih letnih časih. Naj- obnovljena graščina s parkom. se markacije na slemenu pod vrhom
več preglavic nam povzroča zmrzal, ki obrnejo ostro levo navzgor, se lahko še
spreminja steze v zoprne dričalnice.
Opis enkrat odločimo za obisk vrha (strmo,
Naše avanture se tako lahko končajo z Naša prva naloga je vzpon pod Pol- manj zahtevno kot po grebenu). Lahko
neprijetnimi padci in zdrsi. Prav zato se hograjsko Grmado. Oznako za pot naj- pa nadaljujemo po ožji stezici narav-
moramo na takšne razmere tudi pri- demo na začetku kraja ob glavni cesti, nost naprej do sedelca severovzhodno
praviti (izbira ustreznega cilja, ki tik pred gostilno. Markacijam sledimo pod vrhom Grmade. Hitro se znajdemo
upošteva vremenske razmere) in us- sprva bolj strmo navzgor, potem pa na udobni poti, ki vodi proti naselju
trezno opremiti (čevlji z narezano vedno bolj zložno do zaselka Ravnek in Topol/Katarina. Potka se kmalu razširi
Stran 37
december 37
v širšo pot, ta pa v gozdno cesto, ki nas
večinoma po gozdu pripelje do Topola.
Tu se lahko spočijemo in okrepčamo v
eni od gostiln. Prva je takoj na cestnem
prelazu, do druge se moramo povzpeti
Kažipot v gozdu. po asfaltni cestici proti cerkvici sv. Ka-
tarine.
Mimo cerkve jo mahnemo pod
bližnji kopasti vrh Jetrbenka. Seveda ga
lahko mimogrede tudi obiščemo (zad-
nja strmina je precej naporna), lahko
pa nadaljujemo po markirani poti proti
Slavkovem domu. Tu je še ena pri-
ložnost za počitek in okrepčilo.
Za njim nas čaka kratek spust, po-
Hoja pozimi je malo drugačna.
tem pa še pot čez nižje gozdnato sleme
Zasneženo Polhograjsko hribovje. v Stanežiče in Gunclje, kjer pridemo do
postaje mestnega avtobusa.
Nevarnosti
Na poti ni zahtevnejših mest, saj
poteka večino časa po markirani stezi.
Če je pot mokra, a brez snega, moramo
v poraščenem svetu paziti na številne
korenine in blato. Za pohod v snegu
moramo biti ustrezno pripravljeni in
opremljeni.
Časi
Polhov Gradec-koča pod Grmado -
Cerkvica sv. Uršule pod Polhograjsko Grmado. 1.30 ure
Koča pod Grmado-Topol - 1.30 ure
Topol-Jetrbenk - 30-45 min
Jetrbenk-Slavkov dom - 1 ura
Slavkov dom-Šentvid - 1 ura
Skupaj: - 6-7 ur (14 km)
Zemljevid
Polhograjsko hribovje, 1 : 25.000,
PZS.
Stran 38
38
PREDSTAVITVE RODOV
Rod skalnih taborov
Leto ustanovitve:
ustanovitve:1953
Področje delovanja: Domžale, Dob, Ihan, Trzin, Brdo pri Lukovici
Število aktivnih članov: 380
Struktura rodu: čete - 6, vodi MČ - 42, vodi GG - 40, klub PP - 2, klub grč - 2
Ime in priimek najbolj zagrizene članice rodu: Nina Arnuš, Zrinjskega 15, 1230
Domžale, ninaŽrutka.net, 041/993300
Naslov spletne strani rodu: rst.rutka.net
Simbolika rodovega imena
Ime izvira iz časa turških vpadov, ko so se ljudje pred sovražnikom zatekali na
bližnje hribe in tam postavljali skalne tabore. Lepo ohranjen tabor je ob cerkvici Sv.
Kunigunde v zaselku Goričica pri Ihanu.
Stran 39
december 39
KOSOBRIN
Navadni oves (Avena sativa L.)
Spada med trave latovke. Dvo- do štiricvetni klaski vise na poganjkih razprostrtega lata.
Zrna obdajajo pleve, ki pa z njimi niso zrasla. V tem se oves razlikuje od drugih žit. Oves
cveti od junija do julija. Dozori od julija do avgusta, odvisno na kakšni legi raste. Je evropska
rastlina, goje ga skoraj povsod. Raste od nižin do nadmorske višine približno 1700 metrov.
Učinkovine: beljakovine, maščobe, lecitin, ogljikovi hi-
drati, fitosterini, provitamin A, vitamini B1; B2, E, K, zrnje pa
vsebuje še pantotensko kislino, mineralne snovi, kalcij, fos-
for, železo, baker, mangan, cink, aluminij, kalij, magnezij.
Uporabnost: kruh, kaša, kosmiči, čaj, vzglavniki, juha,
pijača, kopel.
Pijača
2 litra ovsa 8-10 krat operemo v sveži vodi, zatem ga na
pol skuhamo v 4 litrih vode, odcedimo. Ko se izvleček rahlo
ohladi, ga osladimo z medom. Pijačo pijemo ves dan po
požirkih. Pijača pomaga za poživitev in okrepitev.
Juha
Potrebujemo: 1 liter juhe iz kocke, 10 dag ovsenih ko-
smičev, 4 dag masla, 1 rumenjak, 2 žlici kisle smetane, na
drobno narezan drobnjak ali zgodaj spomladi narezan
čemaž, sol.
Kosmiče prepražimo na maslu, prilijemo juho in kuha-
mo 10 minut. Začinimo in ponovno prevremo, odstavimo. V
kislo smetano stepemo rumenjak ter vse skupaj zmešamo. Na
vrh potresemo drobnjak ali čemaž.
Slani kolački Narežemo, lahko ponudimo vroče ali hladno.
Potrebujemo: 15 dag ovsene moke, 1,5 dcl sladke smeta-
Ponarejeni možgani
ne, 3 dag masla, 2 jajci, 3 čajne žličke na drobno narezanih
zelišč (timijan, peteršilj, šetraj), sol in moko. Potrebujemo: 8 zvrhanih žlic ovsenih kosmičev, 2 dag
Ovsene kosmiče zmeljemo v kavnem mlinčku. Smetano masla, 4 žlice olja, 1 čebulo, 5 jajc, 5 žlic mleka, sol, poper.
in 2 rumenjaka penasto stepemo ter dodamo zelišča in sol. Ovsene kosmiče prepražimo na maslu. Prelijemo s ¼ li-
Beljake stepemo in maso vmešamo v zmes rumenjakov in tra vode in pustimo pol ure stati. Medtem na masti pre-
smetane. Pekač premažemo z maslom in rahlo potresemo z pražimo čebulo, dodamo namočene kosmiče in prepražimo.
moko. Testo namažemo na pekač 1 cm debelo. Pečemo 15 Jed osolimo, popopramo in prelijemo z jajci, ki smo jih
minut pri 170°C. razžvrkljali z mlekom, ter vse lepo zapečemo.
Stran 40
40
TABORNIŠKA FOTOGRAFIJA Besedilo in fotografije: Blaž Verbič
Zimske radosti
Zima prihaja. Enkraten čas za enkratne posnetke v naravi, na izletih, zimovanjih. Narava
zavita v belo snežno odejo je posebej privlačna in zanimiva za fotografiranje. Zato pri
pakiranju v nahrbtnik ne pozabimo na fotoaparat. Vendar pa je lahko zima tudi sovražnik
našega fotoaparata in fotografij …
Svetloba lahko zaradi leč v objektivu uničimo elektroniko ali poško-
Zaradi snežne odeje imamo pozimi v sončnem dnevu dujemo naše oko. Zato je najbolje, da objektiv fotoaparata,
ogromno svetlobe, ki se odbija od zasneženih predmetov. kadarkoli ne fotografiramo, pokrijemo s pokrovčkom. S tem
Temu primerno moramo zapirati tudi zaslonko, saj v nas- ga obenem tudi zaščitimo pred udarci, umazanijo in vlago.
protnem primeru dobimo presvetljene fotografije. Kljub
UV filter
temu, da večina to delo zaupa avtomatiki, moramo biti po-
zorni, saj se ta v snežnih razmerah zaradi napačno izmerjene S svetlobo pa se odbija tudi UV svetloba. Ker pa je te svet-
svetlobe največkrat zmoti. Zaradi obilice svetlobe pa moramo lobe veliko in ker je tudi nevarna, moramo pozimi pri hoji po
biti pozorni tudi na to, da fotoaparata nikoli dlje časa ne hribih uporabljati sončna očala z UV filtrom. Ravno tak filter
držimo obrnjenega z objektivom direktno proti soncu, saj pa moramo priviti tudi na objektiv fotoaparata. V primeru,
Zimska fotografija nam ponuja nove in zanimive poglede na že znane motive.
Stran 41
december 41
da takšnega filtra nimamo, dobimo posnetke, na katerih je Poleg tega pa ima UV filter še eno zelo pomembno last-
preveč modre barve. Sneg tako ni več snežno bel, pač pa mo- nost - ščiti objektiv pred praskami in manjšimi udarci. Tako
drikast, prav tako vsi ostali predmeti. To pa je na fotografiji je najbolje, da ga imamo vedno privitega na objektiv fotoa-
moteče, saj takšnega videnja narave nismo vajeni. Zato mo- parata. In če povem še eno svojo osebno izkušnjo; nekoč se
ramo uporabiti UV filter, ki UV svetlobo odbije proč od objek- mi je ob padcu fotoaparata na tla UV filter popolnoma razbil,
tiva, tako da so barve na naših posnetkih videti naravne. objektiv in fotoaparat pa sta ostala skorajda nepoškodovana.
Zasnežena pokrajina je zanimiva predvsem v hribih, vendar pa moramo biti pazljivi na nekaj nevarnosti, s katerimi zima grozi našemu
fotoaparatu in posnetkom.
Prednosti fotografskega UV filtra: Naslednjič pa
nekaj več o dveh
• odbija UV svetlobo večjih zimskih
• ščiti objektiv pred praskami in drugimi manjšimi poškodbami sovražnikih
• za svetlobo je popolnoma prepusten, tako da je z uporabo fotoaparatov -
filtra nič ne izgubimo mrazu in vlagi.
Stran 42
42
FACA Daša Lamut
TOSJA-Tosy
Igralec. Scenarist in režiser. Strasten zbiratelj stripov. Žongler. In še pa še.
Za taborništvo ga je navdušila knjiga Tajno društvo PGC, v kateri Mihčeva
babica trdi, da tisti, ki se ukvarja z naravo, že ne more biti slab človek.
nju, in sicer sem poleg tabora mojega
rodu obiskal še nekaj taborov drugih
rodov, ker me je zanimalo, kako je
drugje.
Kako in zakaj si se odločil postati ta-
bornik?
Moji prijatelji so bili taborniki in so
me prepričali, naj se jim pridružim. Po-
leg tega pa sem že v mladih letih pre-
bral knjigo Antona Ingoliča Tajno
društvo PGC, kjer so omenjeni taborni-
ki. Spominjam se babice glavnega ju-
naka Mihca, ki v knjigi izjavi, da tisti,
ki se ukvarja z naravo, ne more biti slab
človek.
Tvoje ime nekateri taborniki takoj
povežejo z žongliranjem. Zakaj?
Žongliral nisem že nekaj časa, a
sem to rad počel še kot osnovnošolec.
Pred kakšnim letom pa sem na neki ta-
borniški čajanki želel popestriti dogaja-
nje. Vzel sem tri krofe in žongliral z nji-
mi, hkrati pa sem med letom krof fiksi-
ral, ga ujel in ga vmes še malo pojedel.
Nato sem spet naprej žongliral in to po-
navljal. Po mojem je bil to moj največji
podvig.
Poleg taborništva počneš še mnogo
stvari. Začniva z igranjem v španskem
gledališču.
V šoli se učim španščino in zato je
naša profesorica organizirala gleda-
Kot je v tej rubriki navada, nam naj- K tabornikom sem začel hoditi v lišče, da bi nekateri lahko svoje znanje
prej povej, koliko let si že pri tabor- drugem razredu osnovne šole. Sem španskega jezika poglobili. Igramo
nikih, član katerega rodu si in kate- član Rodu Črni mrav iz Ljubljane. Na- razne zgodbice, ki jih napiše naš lektor.
re akcije si se nazadnje udeležil? zadnje sem bil letos poleti na taborje- Slišala sem, da zbiraš tudi stripe.
Stran 43
december 43
Ja, in jih poleg tega še berem. Neka- zacijam. A žal gre to uresničevanje bolj
teri jih samo zbirajo in prodajajo na- počasi.
prej, a jaz v tem ne vidim smisla. Imam Posvetiva se še filmu. Pišeš scenari-
vse slovenske in nekaj hrvaških Alanov je?
Fordov, Spidermana, Miki Miško itn. Ja, v prostem času, tudi med pou-
Katere stripe pa imaš najrajši? kom (npr. matematike), ko nimam
Moj najljubši junak je Spiderman. ničesar početi in mi je dolgčas, pišem
Zakaj? scenarije in dobivam razne ideje. Ko
Spiderman je super junak, ki pa je vidim nekoga, ki nekaj zanimivega na-
pravzaprav zelo preprost in povprečen redi, si mislim, da bi to moralo biti v fil-
fant in obiskuje gimnazijo - tako kot mu, tedaj se usedem in to hitro
jaz. Z njim se lahko poistovetim. zapišem.
Ukvarjaš se tudi z jogo, kar je malce Si napisal že kakšen daljši scenarij?
neznačilno za moške. Kako to? Napisal sem scenarij o monogamiji
Zakaj? To je predsodek. Joga po in moj cilj je, da film pride na mladin-
mojem mnenju ni samo za ženske. Zdi ski filmski festival. Na lanskem festiva-
se mi, da vsak moški potrebuje neko lu so taborniki tekmovali s filmom,
sprostitev, tudi moški moramo videti, imenovanim Bograč. Bil je celo predva-
do kod gre lahko naše telo. Definitivno jan v Cankarjevem domu - kaj je lahko
jo priporočam tudi fantom, čeprav se še večja čast?!?
jim mogoče zdi, da je to bolj "pussy" Pa si že posnel kakšen film?
šport. Z nekaj sošolci smo posneli film, v
Nogomet je pravo nasprotje jogi, a katerem se tepeta nizozemska in slo- Res je. Najbolj zanimivo je bilo, ko
ga imaš vseeno zelo rad, kajne? venska vojska. V trenutku, ko bi se mo- je bila tema o poklicih. Pisal sem čla-
Res je. Vedno sem si ga želel treni- ral boj začeti, pa si vojaki sežejo v roke. nek o poštarjih. Zato sem preživel cel
rati, a so v našem razredu to trenirali To je bilo, ko smo v šoli imeli izmenja- dan s poštarjem in spoznaval, kako po-
sami "pretepači". Bal sem se, da ne vo z nizozemskimi dijaki; mi smo igrali teka njegov dan. Pravzaprav ima zelo
bom dovolj dober za njih, da bi lahko Slovence, Nizozemci pa njihovo vojsko. zanimivo službo. Vozi se naokoli in
igral z njimi. Imam pa željo in zamisel Vse smo posneli v eni uri, montirali ima razne dogodivščine … Pisal sem
za taborniško nogometno ligo. Igrali bi smo dalj časa in kasneje, na koncu, tudi še razne druge članke … in neke-
lahko celo proti skavtom ali proti film sploh ni bil slab. ga dne bom morda celo novinar revije
kakšnim drugim "naravnim" organi- Pišeš pa tudi za šolski časopis? Tabor …! ☺
NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _______________________________________________
ROD: ________________________________________________________
ULICA: _______________________________________________________
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _____________________________________
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
Stran 44
44
DOTIK Sergeja Bogovič - Sergy
Jaz - MALI PRINC
"Kdor hoče videti, mora gledati s srcem," je bila velika gesta Malega Princa, v
prihajajočem novem letu pa TI želim, da postane le-ta tudi tvoja.
Planet Malega Princa je bil majhen, a dovolj velik svet zanj. Imel ga je rad in se
je na njem počutil varnega. Tudi mi imamo radi svoj dom, svojo družino in prija-
telje. Naučimo se postati samozavestni - majhni ljudje, z dobrim in toplim srčkom.
Mali Princ je občudoval zvezde. V njih je našel prijatelje, kadar je bil osamljen.
Prijatelji smo in prijatelje imamo. In kadar jih ni z nami je dobro, če se spomnimo,
da so nekje in da nikoli nismo sami - kot zvezde na nebu.
Mali Princ je odgovoren za svoje cvetlice, mi pa za svoja dejanja. Učimo se ra-
zumeti drug drugega, učimo se spoštovati razlike, biti potrpežljivi do sočloveka in si
pomagati.
Tako kot so Malega Princa dvignili galebi in ga popeljali na raziskovanje pla-
neta, smo tudi mi vedno znova pripravljeni na nove podvige, na nova spoznanja,
na odkrivanje razpotij v nas samih in v svetu, ki nas obdaja.
Podarjeno nam je življenje. Življenje, ki je kljub vsemu trpljenju, zaradi obupa,
neuspeha in krivde; vznemirljivo, lepo, zabavno in ljubeznivo; včasih plemenito in
včasih zelo sivo. Poslani smo, da življenje sprejmemo kot iziv in se zavemo, da se
vse zgodi z razlogom, ki je v nas samih.
Stran 45
december 45
JEŽKOV KOTIČEK
Sovražnik je v meni
Čudno, kako malo je treba, da bi bili srečni; še bolj čudno pa je, da nam prav tista
malenkost manjka. Naj nas te besede nobelovca Iva Andriæa pospremijo k branju še
enega slovenskega romana. Z neverjetno izrazno močjo mlada in simpatična pisatelji-
ca daje besedam nove dimenzije, z neposrednostjo povedanega podira tabuje, po
drugi plati pa ostaja tako "naša". Slovenci bi - brez sebi lastnega patosa - verjetno že
izumrli?
Najbolje označimo roman tega meseca kot - provokati-
ven. Pretirano uravnotežene in osredinjene bralce utegne s
svojo ekscentričnostjo, odkritostjo ali mestoma vulgarno ne-
posrednostjo vreči iz utečenih kolesnic. To godi, deluje
osvežilno, sili k razmišljanju in odstira nova literarna pro-
stranstva. To je Vesna Milek, pred vami pa roman Kalipso
Kalipso.
Roman je napisan kot dnevnik mlade in nevrotične pun-
ce Rebeke. Njeno življenje je precej nenavadno, razgibano in
vihravo, vseskozi pa razpeto v iskanje nekega nedosegljivega
ideala ljubezni. Iskanje večno nezadovoljne ženske se znova
in znova izteče v kratke in čustveno intenzivne avanture z
malo manj prepričljivimi ljubimci. Vsaka od teh zgodb je vi-
har opustošenja, po katerem se nepotešenost le še stopnjuje in
junakinjo vsakič znova pahne v začaran krog norosti in odvi-
snosti. Poleg nenehnega notranjega dialoga strasti in krivde
pa celotni zgodbi romana daje močan ton še dinamično in
napeto razmerje dveh prijateljic, ki se žal konča tako stereo-
tipno - zaradi moškega.
Roman utegne mnenja bralcev razdeliti, saj ga bodo ne-
kateri označili za "tipično žensko pisanje", z erotičnimi
vložki podkrepljeno pisateljsko izlitje zaljubljene najstnice povedno močjo besede, ki v tem primeru odlično podkrepita
ali kaj podobnega. Če pa uspemo preseči površna in stereotip- sicer še eno v vrsti nenavadnih življenjskih zgodb.
na merila presoje, nas bo pisateljica navdušila s slogom in iz-
Še povabilo k branju in odstavek za
pokušino.
"Nekaj najlepšega si, kar se mi je zgodilo v življenju, in
preveč božanska, da bi ti mazal ušesa z besedami, ki so ti jih
govorili drugi," je rekel včeraj, ko sva ležala na mivki, spo-
kojna in blažena, utrujena od strasti; drobca mivke v vesoljni
plaži. Kaj govori, kod da ne ve, da je zven njegovih besed tisoč
Jež svetuje, vi preberete: svetlobnih let stran od človeškega glasu, ki je kdaj prišel do
mene, da je njegov dotik elektrike in njegov jezik strela skozi
Vesna Milek, Kalipso
vodo moje vlažne mehkosti … "
Stran 46
46
IGRA Sergy STRIC VOLK
Stare škatle
Uh, kako se leto hitro obrne. Skoraj je že
Božič, pa ni dolgo nazaj dan, ko mi je odpad-
la zimska dlaka. Času navkljub pa me zimski
spanec še ni premamil. Še veliko je za oglo-
dati in takih priložnosti pač ne gre zamuditi.
Ena izmed njih je prav gotovo dogajanje oko-
li vizije in strategije; bolje rečeno večkrat
omenjene skupne vizije in strategije; torej
strategije taborniškega - skavtskega gibanja v
Sloveniji (tako sem vsaj razumel besedico
skupaj).
Lanskoletni Naboj je dal prvi otipljiv
predlog, ki so ga taborniki z vseh vetrov obli-
kovali skupaj. Potem je predlog zaplaval v
Princ v globokem priklonu: "Bi šla z menoj na ples?"
bolj politične vode (beri organe ZTS) in tam
Plesalka pa se obrne in mu pomiga z zadnjico ☺ tudi ostal. Želja po skupni viziji, ki bi bila vo-
Igra je primerna za večjo skupino (od 20-30) udeležencev in predvsem za
starostno kategorijo MČ in GG, igrajo pa se jo radi tudi PP-ji. dilo skupni strategiji, je ostala v mapah in
Razdelimo se v dve skupini po spolih (ali pa tudi ne). Obe skupini se posta- fasciklih. Zgodilo se ni nič. Čisto nič, saj ni
vita v vrsto, da druga drugo gledata. Fantje igrajo nekako vlogo princev, punce prišlo niti do političnega konsenza in predlo-
pa vlogo plesalk. Fantje nato začno eden po eden izbirati plesalke - vsak lahko ga skupne vizije.
izbira le enkrat in samo eno plesalko. To stori tako, da poklekne pred določeno Minilo je leto in zopet je prišel čas Nabo-
plesalko in jo povabi na ples. Več potenciala imajo seveda fantje, ki pridejo prej
na vrsto.
ja. Le-tega si je organizator (po občutku je to
Izbrana plesalka lahko s priklonom privoli v ples, lahko pa princa tudi za- načelnik ZTS oz. verjetno njegov Izvršni od-
vrne. To naredi tako, da se obrne in mu pomiga z zadnjico, potem pa čaka na bor) zamislil kot priložnost za oblikovanje
naslednjega princa, če ta seveda pride. skupne strategije. Super, če že ni vizije, pa
Medtem, ko se princi zvrščajo, vse tiste plesalke, ki so privolile v ples, s svo- naj bo vsaj strategija, ni važno kam gremo,
jimi princi naredijo kolono na eni strani prostora, zavrnjeni princi se postavijo
samo da gremo in nekaj počnemo. Pa so se
nasproti tej koloni in le-tem se na koncu pridružijo še neizbrane plesalke ali
plesalke, ki so bile izbrane, pa so princu dale košarico, potem pa niso bile po- ušteli. "Prosto po Prešernu", kakor je debato
novno izbrane. opisal avtor članka v prejšnjem Taboru, je
Pari, ki sestavljajo kolono, dvignejo roke, da naredijo "tunel" in pod njim bilo usmerjeno predvsem v izmenjavo
stečejo vsi zavrnjeni in neizbrani. Plesalke in plesalci pa jih s prostimi rokami/ izkušenj (bolj življenjskih kot taborniških),
dlanmi udarjajo po zadnjicah. dobro hrano in druženje, nihče pa ni čutil
Igro se igramo toliko časa, dokler udeleženci v njej uživajo. Ne smemo biti
seveda preveč presenečeni, če se med njo začno razvijat različne simpatije, dokaj
potrebe po oblikovanju idej za skupno pot v
hitro pa bomo tudi opazili, kdo komu zaupa. prihodnost.
Razlogov seveda ne poznam, saj nisem
bil zraven. V tem trenutku tudi niso pomem-
bni. Se mi pa zdi, in ponavadi me moj volčji
občutek ne vara, da bo pred uresničevanjem
skupnih idej in ciljev najprej potrebno obli-
kovati skupno taborniško zavest in odgovor-
nost. Te pa v nekaterih krogih močno pri-
manjkuje.
Stric volk
Stran 47
december 47
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrajenci in nagradni razpis številka 12
Med poslanimi kuponi za nagradno križanko iz 11. šte- Rešitve so: ___________________________
NAGRADNI KUPON - 12
vilke smo izžrebali naslednje nagrajence: _____________________________________
LIEBER
Rod zelene sreče, p.p. 34, 4228 Železniki - knjižna nagra- Penzion-restavracija
_____________________________________
da. Petra Čepelnik, Letuš 173, 3327 Šmartno ob Paki, knjižna Srednje Gameljne 32e
_____________________________________
nagrada. Maša Gerdin, Črtomirova 29, 1000 Ljubljana,
knjižna nagrada. Anja Novljan, Dolenjska c. 64, 1000 Ljub- _____________________________________
ljana - nagrada DROGE. Čestitamo! _____________________________________
Nagradni kupon pošljite najpozneje do 22. decembra na Reševalec: ____________________________
naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvez- _____________________________________
no na dopisnici. _____________________________________
Stran 48
Uredništvo revije Tabor vam želi vesel Božič in Srečno Novo leto 2005
Ali še vedno ne veste, kam boste šli za Božič,
Silvestrovo, na zimovanje
ali smučarski vikend?
Morda pa je Gozdna šola ZTS v Bohinju pravi
odgovor na vprašanje.
Ne odlašajte, čimprej pokličite 041/490 888
in si zagotovite prostor.
Sorodne izdaje
Revija Tabor 2004/5-6
O zgodbicah in novicah
Revija Tabor 2004/11
Čudaki v smešnih oblačilih
Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?!
