Revija Tabor 2004/4
Mednarodne priložnosti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
32
IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar
Po slovenski Čičariji
Pohodniška pomlad na prijaznih primorskih vzpetinah
Pomladno sonce je običajno posebno vabljivo, tudi zimske zapečkarje privabi ven v naravo.
Zimo v prvih koledarskih mesecih najhitreje preženemo prav na Primorskem. Razgibana,
zakrasela pokrajina se lahko pohvali tudi s številnimi prijaznimi vzpetinami, ki jih je vredno
obiskati.
nice, ki nam aprila in maja ponudijo trska pokrajina, za katero se bolj sluti
prave botanične užitke (narcise najde- morje. Pogledi pa se ustavljajo tudi v
mo tudi na tem koncu Slovenije), so skrivnostnem svetu Čičarije ter sever-
deli nekakšne prostrane planote, ki se noistrske pokrajine, pozabljene od
vleče vse tja na hrvaško stran do naji- boga in oblasti. Naselja na hrvaški stra-
zrazitejše Žbevnice. ni, ki so od nekdaj gravitirala proti Tr-
Prizadevni domačini iz Zazida so stu, so ostala brez mejnega prehoda sle-
dobro poskrbeli za svoje pogorje. Na vr- po črevo svoje matične države. Ne poza-
hovih so skrinjice z vpisnimi knjigami, bite, tu domuje in poplesuje živahna
Še en vrh na poti pokončna znamenja, poti so označili z burja. Takrat pa so užitki spet drugač-
markacijami in kažipoti. Paziti mora- ni, dinamični, lahko tudi precej mrzli.
Večina slovenskih pohodnikov do- mo, da nas ne odnese čez hrvaško
bro pozna Slavnik, saj je s svojimi 1028
Izhodišče:
mejo, saj ta ni označena. Z vrha Goliča
metri najvišji vrh slovenske Istre. V ja- nikar naravnost naprej po slemenu Začeli bi lahko v kraju Podgorje
snem in umitem vremenu nas nagradi proti vabljivi Žbevnici. Zaviti je treba pod Slavnikom, od koder je dobra ura
z imenitnimi razgledi daleč naokoli. desno, navzdol, na zadnji slovenski vzpona po markirani poti na Kojnik.
Vzpon nanj pa se splača tudi zaradi bo- vrh, Kavčič. Na Hrvaško se na tak način Vendar se od tam ne da narediti krožne
taničnih in rekreacijskih užitkov, na pač ne sme. ture, zato je bolje začeti v Zazidu, gru-
vrhu v Tumovi koči lahko poplaknemo Hoja po prostranih travnatih po- častem naselju, ki leži pod kraškim ro-
suha grla in potolažimo lačne želodce. bočjih in nizkih slemenih je v lepem bom kak kilometer pod železniško pro-
Planinski promet je tu gori ob prostih vremenu res prijetna. Našo radoved- go Divača-Pulja. Cesta se odcepi z glav-
dneh zelo živahen, tako po številu obi- nost spodbuja odsekani, z modernimi ne ceste pod Črnim Kalom. Peljemo se
skovalcev kakor po mednarodni ude- posegi ranjeni kraški rob ter valovita is- pod kraškim robom skozi vasi Loka, Be-
ležbi. Ob nedeljah je v Podgorju, nase-
Pogorje se nadaljuje na hrvaško stran
lju pod njim, kar težko najti prosto
parkirišče.
Gneči pa se lahko tudi umaknete
ter si poiščete svojo romantiko le malo
stran, na prijaznih vzpetinah naprej
proti vzhodu, tik ob hrvaški meji. Koj-
nik, Golič, Kavčič in Lipnik so imena ši-
rokih travnatih vrhov, potisnjenih ne-
daleč stran od nevidne mejne črte s so-
sednjo državo. S travo poraščene vzpeti-
april 33
Prijetno pohajkovanje po vzpetinah
zovica in Podpeč. Zazid je predzadnja vas, nekaj kilometrov
za njim je le še Rakitovec, potem pa je Slovenije tukaj konec.
Proti razglednemu vrhu
Začetek označene poti je na ovinku, dober kilometer za vasjo.
Nevarnosti:
Opis poti:
Previdno!!! Ponekod so kraški robovi skalnato odsekani.
Od izhodišča se napotimo za oznakami desno proti Lipni-
Potrebna je dobra obutev (suhi travnati šopi in kraški teren)
ku. V dobri uri nas udobna pot pripelje čez progo in poševno
in v primeru burje tudi topla obleka.
navzgor do roba planote. V bližini je križ, ki označuje ta raz-
gledni vrh. Od tu tudi prvič zagledamo celotno planoto. Seve- Čas hoje:
da se lahko podamo v katerokoli smer, predlagava pa veliko
krožno pohajkovanje. Podajmo se za oznakami proti Kojni- Zazid-Lipnik: 1.15 ure
ku, ki nas popeljejo na dobro viden kolovoz na nasprotnem Lipnik-Kojnik: 1 ura
bregu plitke doline Zalipnik. Po njem pojdimo levo do gozda Kojnik-Golič: 45 min
in križišča kolovozov, kjer zavijemo desno v breg. Mimo ne- Golič-Kavčič: 30 min
privlačnega zabojnika, ki stoji tu namesto lovske koče, smo Kavčič-Lipnik: 30 min
kmalu na Kojniku. Sestop: 30 min
Skupaj: 4-5 ur
Literatura:
Karlo Kocjančič, Branko Bratož-Ježek s sodelavci: Slo-
venska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Ljubljana: Planinska
zveza Slovenije, 1997.
Zemljevid:
Slovenska Istra, 1:50.000. Ljubljana: Planinska zveza
Slovenije, Geodetski zavod Slovenije, 1997.
Na vrhu Goliča 5
Suha travnata pobočja s kraškimi robovi
Z njega pa jo uberemo rahlo navzdol proti vzhodu po raz-
glednem slemenu. Po dobre pol ure se znajdemo pri zname-
nju in skrinjici na zahodnem vrhu Goliča. Sledi še kak kilo-
meter hoje, potem pa moramo zaviti desno navzdol, nazaj v
dolino Zalipnik. Če imamo dovolj, se lahko kar vrnemo na
Lipnik in po poti, po kateri smo prišli iz Zazida. Če pa imamo
še kaj energije, se vzpnimo še na čisto zadnji Kavčič.
