Revija Tabor 2004/4
Mednarodne priložnosti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
38
ASTRONOMIJA Primož
Opazovanje zvezdnega neba
Aprila sonce že veliko kasneje zahaja. Ker pa smo še premaknili uro na poletni čas, se
stemni šele po deveti uri zvečer. Poglejmo torej, kako bo izgledalo nočno nebo sredi aprila
okoli 22h.
Nočno nebo sredi aprila okoli 22h - pogled proti zenitu, obrnjeni smo proti jugu
Takoj lahko opazimo, da so se rabimo teleskop, bomo opazili celo ne- solja, saj jo je ustvaril Bog in človeka na
zvezde in planeti, ki smo jih opazovali v katere podrobnosti na njegovi površini. njej. In hudo grešno je bilo misliti ali
zimskih mesecih močno premaknili Jupitra spremljajo v daljnogledu lepo celo govoriti kako drugače. Ljudje so
proti zahodu. Visoko nad južnim ob- vidni štirje sateliti: Io, Evropa, Gani- umirali na grmadah zaradi podobnih
zorjem tokrat kraljuje Lev. Najsvetlejši med in Kalisto. Opazil jih je že Galileo idej, ki so bile v nasprotju s prepriča-
zvezdi Regul (Alpha) in Denebolo Galilei, ko je prvič pogledal Jupitra sko- njem Cerkve. In tako se je tudi Galilei
(Beta) smo spoznali že v prejšnji števil- zi prvi doma izdelan mali teleskop. Ko znašel pred grmado. Za izpustitev je
ki. Pred ozvezdjem Lev se nahaja letos jih je nekaj noči zapored opazoval, je moral na glas priznati, da so njegove
tudi Jupiter. opazil, da krožijo okoli planeta. Takoj teorije zmotne. A je ostal vseeno znan
Jupiter je največji planet našega je pomislil, da morda tudi Zemlja po- tisti stavek, ki ga je zamomljal čisto po-
Osončja. Že v manjših daljnogledih se dobno kroži okoli Sonca. Do takrat so tihem, ko je bil izpuščen "E pur si muo-
nam pokaže kot droben disk, če pa upo- namreč verjeli, da je Zemlja center Ve- ve !" ali "In vendar se vrti". V pogledu
april 39
vesoljskih raziskovanj sta prav Io in Evropa ponudila najbolj
MODRA MISEL
presenetljiva odkritja. Io je do zdaj edino poznano nebesno Prijatelji Te bodo v trenutku,
telo z delujočimi vulkani v Vesolju, na Evropi pa so našli vodo
ko se boste prvič videli,
in celo tople vrelce. In kjer sta voda in toplota, tam je tudi živ-
ljenje. Tako je zelo verjetno, da bomo prav na Evropi našli
poznali bolje, kot te bodo
prvo nezemeljsko življenje. znanci poznali po tisoč letih …
Ekliptika nas proti vzhodu pripelje do naslednjega zodia- (R. Bach)
kalnega ozvezdja - Device (Virgo). Najsvetlejša zvezda Device
(Alpha) je Spika. Od nas je oddaljena 260 svetlobnih let. Mor- astronomskih slik, ki prikazujejo na gosto posejane galaksije
da se še spomnite edine slovenske astronomske revije, ki je je nastala na območju v bližini Leva, Device ali Berenikinih
nosila njeno ime. Na žalost je postala žrtev ekonomske politi- kodrov.
ke, saj ni imela dovolj bralcev v tem malem slovenskem pro- Blizu Berenikinih kodrov se nahaja še ena nam bližja
storu. Slovenci pač raje prebiramo Lady in podobne revije, ki zvezda. Le 36 svetlobnih let oddaljen Arktur je glavna zvezda
pišejo o drugačnih zvezdah. Pa še te so največkrat bolj podob- ozvezdja Volar. Iz naših krajev je viden od zgodnje pomladi
ne "utrinkom" kot pa "zvezdam". do pozne jeseni, v poletnih mesecih je med najsvetlejšimi
Zanimivo ozvezdje so Berenikini kodri (Coma Bereni- zvezdami našega neba. Arkturja najlaže najdemo s pomočjo
ces), pa ne toliko po njegovih zvezdah ampak po tem, da so v Velikega voza (Ursa Major), ki je tokrat že visoko na nebu.
tem predelu neba galaksije najbolj pogosto posejane. Večina Podaljšati moramo le oje Velikega voza in najsvetlejša zvez-
da, na katero naletimo je zvezda Arktur.
Na zahodu je še vedno najsvetlejša Venera, ki igra vlogo
Večernice. Vedno bolj se nam bliža, saj prihaja med Sonce in
Zemljo. V daljnogledih je vidna kot krajec. V začetku meseca
aprila bo v večerni zarji viden tudi Merkur, ki je bil konec
marca navidezno najdlje od Sonca. Gre za verjetno letos naj-
boljšo priložnost opazovanja Merkurja, saj je v tem času ek-
liptika, po kateri potujejo planeti zvečer na zahodu najbolj
strma. To pomeni, da je planet, ki je navidezno najbolj odda-
ljen od Sonca hkrati tudi visoko na nebu.
Spomnil bi vas, da se pripravite še na opazovanje popol-
nega luninega mrka, ki bo 4. maja zvečer. Luna vzide ob
Eden večjih dosežkov Hubblovega vesoljskega teleskopa - posnetek 20:03, ko je pri nas še dan. Na ta dan Sonce zaide ob 20:14.
kopice galaksij z roba Vesolja v vidni svetlobi. Večina objektov na Ob 20:48 prične Luno prekrivati Zemljina senca. Zemljina
sliki so galaksije, le redka zvezda je vmes, ki jo izdaja tipičen križec.
Galaksije na sliki so tako daleč, da jih gledamo takšne, kakršne so
senca Luno popolnoma prekrije ob 21:52. Sredina popolnega
bile takrat, ko je imelo Vesolje le 5% današnje starosti. Za nastanek mrka bo ob 22:29. Ob 23:07 bo konec popolnega prekritja.
te fotografije je moral Hubblov teleskop zreti v isto točko neba Deset minut čez polnoč bo mrk končan.
neprestano kar tri mesece.
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Polna luna 5. 4. 2004 ob 13:04 1. 4. Vzhod: 06:42 1. 5. Vzhod: 05:49
Zadnji krajec 12. 4. 2004 ob 05:47 Zahod: 19:31 Zahod: 20:10
Mlaj 19. 4. 2004 ob 15:22 15. 4. Vzhod: 06:15 15. 5. Vzhod: 05:29
Prvi krajec 27. 4. 2004 ob 19:34 Zahod: 19:49 Zahod: 20:28
Polna luna 4. 5. 2004 ob 22:34
Zadnji krajec 11. 5. 2004 ob 13:05
