Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
44
TRENUTKI
DOVOLJ DOLGO MIREN
Prišel je čas. Vsak košček narave se prebuja ... S tako silovitostjo, da me zopet
preseneča in hkrati navdihuje!
Zelenilo mladih listov, ki se še stiska v popek, se glasno prereka s časom o tem,
kdaj napoči njegov čas. Kar noče in noče več čakati v varnem zavetju. Čimprej na
svetlo! Čimprej v novo pot življenja!
Mladi par kosov se v igri snubljenja spreletava z veje na vejo, z grma na grm. V
potrebi graditi si nov, svež domek, se postavljata eden pred drugim in se nagajivo
zapeljujeta. Očarljiva sta!
In midva ... Kot prerojena se napolniva še z zadnjim snopom sončne svetlobe,
da potem razkrijeva namene, ki so skozi čas mirovanja zoreli v naju. Prihaja ob-
dobje neslutenih sprememb. Vznemirjenje je v naju! ...
Pomlad je tu! ...
Snežni plašč, ki je še do nedavna ogrinjal trdna tla, je v času mehčanja vsega
živega napolnil življenje z neverjetno močjo. Čutila sem, kot da se skrita pod sne-
žinkami narava polni in počasi dohaja rob. Da potem s prvimi telohi preseže rob
in se razlije v naše poglede in moči.
In nekaj podobnega se dogaja v meni... Zimska otopelost se taja pod ne več
mrzlim, a zagotovo zanesljivim objemom novega življenja. Dan vzhaja, kakor v
meni rastjo moči za nove priložnosti. Prihaja priložnost za vedno nov začetek. Za
vedno nove začetke.
Prihaja čas, ko si bil dovolj dolgo miren, da "vidiš, da slišiš in čutiš pravi koz-
mos, ne samo svoje plesnivo mišljenje o njem".
Prijetnih objemov pomladi ti želim!
Lrga
april 45
JEŽKOV KOTIČEK
Mujo, Haso in Janezi
Danes - le nekaj trenutkov oddaljeni od zgodovinskega in tako pričakova-
nega vstopa Slovenije v Evropsko unijo - se s tokratno predstavitvijo še
zadnjič vračamo v zlata leta rajnke Jugoslavije. Ne razumite me napak.
Nisem jugo-nostalgik, ki bi skušal zaustaviti kolesje svetovne zgodovine in
se z vsemi štirimi oklepati nečesa, kar je že davno preživelo. Lahko pa se
duhovito spomnimo, kje smo nekoč bili ...
Naj mi mlajši bralci tokrat oproste, ker predstavljena
knjiga govori o ljudeh in stvareh, ki jih niso nikoli doživeli in
se jim bodo zato toliko težje od srca nasmejali. Na svoj račun
bodo prišli prekaljeni borci "starejših generacij", ki so na
lastni koži začutili in preživeli zlate čase Mateje Svet, Bojana
Križaja, štafete mladosti, dneva republike, jugoslovanskih
konvertibilnih dinarjev, čevapčičev in še marsičesa.
Knjiga Dejana Novačica z naslovom SFRJ, moja dežela
je pravi leksikon, katalog stvari, pojmov, šeg in navad, poja-
vov in imen, povezanih z bivšo Jugoslavijo. Jugoslovani so
dolgo časa živeli ujeti v ideološke floskule, ki so jih kratko
malo posvojili. Tako je naša dežela bila najlepša na svetu, Ja-
dran najbolj modro morje, naša riba najbolj sveža, ljudje
najbolj gostoljubni, samoupravljanje najbolj učinkovito,
bratstvo in enotnost najbolj trdna in naša vojska je bila naj-
pogumnejša (Dubravka Ugrešic).
Avtor Dejan Novačic se je teme lotil drugače. Z zvrhano
mero cinizma, pretiravanjem, črnim humorjem in zabavnim
potvarjanjem dejstev se spopade z nekaterimi ideološkimi flo-
skulami, ki smo jih preprosto živeli in preživeli. Branje je za-
bavno, lahkotno in tekoče. Kanček poznavanja zgodovine
skupne države pa pripomore k boljšemu razumevanju. Naj
vam za pokušino predstavim le zaključno misel celotnega
poglavja, ki govori o kulinarični specialiteti - nesladkanem
sirovem zavitku.
"Pri bureku se pije samo jogurt; najboljši je tisti vodeni v
belo-rožnati embalaži. Tako kot se burek je neposredno s pa-
pirja, tako se tudi jogurt pije neposredno iz tetrapaka. Potem
se usta obriše z roko, roko pa v hlače. Ali v lase, če želite, da bi
Jež svetuje, vi preberete: se bleščali."
Dejan Novačic, SFRJ - moja dežela
Evropa - Računajte na nas!
