Revija Tabor 2005/11
Jezik sprejemanja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
32
Lea
KEMIJA V TABORNIŠTVU lea.repicŽsiol.net
Kaj se dogaja s pitno vodo?
Še ne dolgo tega smo slepo verjeli, da iz naših pip teče povsem zdrava čista voda. Danes temu
ni več tako. Zavedamo se, da je voda lahko polna nevarnih industrijskih ostankov, težkih kovin,
strupov iz mrtvih njiv industrijskega kmetijstva, izcedkov bližnjih deponij in množice drugih
strupenih kemikalij.
V pitni vodi je lahko prisotna cela kuževanje vode uporabljajo klor, pa organskih snovi in kovin, kot je na
zbirka najhujših strupov. V njej lahko kloriranje ni stoodstotno uspešna me- primer železo.
najdemo klor, svinec, kadmij, krom, toda. Še vedno lahko pride do pojava Mnogo težje pa je v vodi odkriti pri-
živo srebro, arzenik, cianide, fluoride, določenih mikroorganizmov v vodi. sotnost:
benzen, klorbenzen, radon, PCB-je, Kljub temu, da je voda razkužena, lah- · spojin klora, kadar ta reagira z
dioksine, kloroform, vinilklorid, tetra- ko pride do onesnaženja med pretokom drugimi elementi in spojinami v
kloretilen, metiklorid, nitrate, več kot po dolgih mestnih vodovodih, ki vodijo vodi,
300 različnih ostankov pesticidov, anti- do naših stanovanj. · strupenih kovin, kot je svinec ali
biotike, hormone, farmakološko aktiv- živo srebro,
ne snovi ter vsakovrstne biološke konta- Kaj lahko najdemo v
· razpršene organske zmesi vključno
minante iz bližnjih greznic in divjih pitni vodi: s kemikalijami in pesticidi,
odlagališč. Pitna voda lahko ogroža · okus in vonj po kloru, ki je · mikroorganizmov, kot so bakterije
naše zdravje! Kaj lahko storimo? Edini posledica razkuževanja vode s in virusi, ki živijo v vodi.
način, da ugotovimo kakšno vodo pije- klorom, Vrsta onesnaženosti pitne vode je v
mo, je, da jo analiziramo. · plesniv in sluzast okus ter vonj precejšnji meri odvisna od tega, kje
povzročajo alge, plesen in živite. Če stanujete v večjem mestu, so
Članek o filtriranju vode bakterije, ki živijo in se raz- lahko vaša prva skrb klorove spojine,
lahko preberete v majsko- množujejo v vodovodih, onesnaženje s klicami in ponekod svi-
junijski številki Tabora · motnost povzročijo v vodi nec. Če živite v okolju, kjer dobivate
(letnik 2005). V njem raztopljeni delci in usedline, vodo iz lokalnih vodovodnih zajetij, se
najdete najpreprostejše · vonj po gnilih jajcih nas opozarja v njej lahko pojavijo nitrati, pesticidi,
načine prečiščevanja na prisotnost amoniaka v vodi, bakterije in fekalije. Vse te snovi so
vode, ki jih lahko sami · barva nas vodi do odmrlih zdravju škodljive.
izvedete. Foto: Blaž.
Medtem ko nas nenavadna barva
ali vonj ali kovinski okus takoj opozori-
jo na nečisto vodo, pa nekateri one-
snaževalci ostanejo neodkriti. Svinec
na primer je brez okusa, vonja in barve.
V vodo lahko pride prek spajkanih spo-
jev na armaturah in vodovodnih nape-
ljav, ki so jih uporabljali v stanovanjski
gradnji do konca osemdesetih let.
Čeprav mestni vodovodi za raz-
november 33
Aljoša Bizjak
ŽVN
Kapelice na križiščih kot aljosa.bizjakŽrutka.net
pripomoček za orientiranje
Zima s kratkimi in hladnimi dnevi je pred nami. Izleti in pohodi v naravo so sicer koristni,
večkrat pa se pogosto lahko končajo v mraku in megli. In kaj storiti, če v takih okoliščinah
brez pripomočkov za orientacijo skrenemo iz idealne smeri in se izgubimo? Kako najdemo pot
do najbližjega naselja? Oglejmo si nekaj dokaj nezanesljivih načinov, pa vendar toliko dobrih,
da lahko najdemo nekatere informacije iz znakov na poti oziroma človekovih navad.
Kapelice, razpela in ostala znamenja
Slovensko podeželje se ponaša z za Slovence značilnim
bogastvom religioznih, krščanskih znamenj. V mislih imam
predvsem razpela, ki so lahko kamnita, lesena, kapelice ter
ostala znamenja. Razpela običajno prikazujejo križanega Je-
zusa, kapelice pa nudijo zavetje kipom ali slikanim prizorom
iz verskega izročila. Razlogov, zakaj so ljudje postavljali zna-
menja, je veliko, večinoma pa so nastala kot izpolnitve zaob-
ljub.
Večkrat stoji več kot 10 kapelic v sklopu in skupaj pripo-
vedujejo zgodbo o križevem potu. Poleg takih večinoma stoji-
jo kapelice samostojno in takim bom posvetil nekaj več po-
zornosti. Kako nam kapelica lahko pomaga pri gibanju v na-
ravi, se boste vprašali? Kapelice in znamenja so namreč naj-
večkrat (ne pa vedno!) postavljena v bližini pomembnejših
točk kot so;
- pričetek naselja,
- križišče, razcep poti,
- most čez vodotok,
- druge pomembne točke (zgodovinske, za graditelja
osebno pomembne). trimi koti v obliki rogovile. To načelo pa se je v moderni dobi
Znamenje tako običajno stoji na tak način, da ga vidi dodobra spremenilo zaradi asfaltiranja cest ter spremljajočih
čim več mimoidočih, torej s pogledom proti smeri, od koder rekonstrukcij, ki je zaradi racionalizacije spremenilo veliko
se pričakuje večji promet. križišč in razcepov, na starih neasfaltiranih cestah in gozd-
nih cestah pa to še opazimo.
Križišča cest, poti
Pesek, smeti ob poti
Poti in ceste so nekoč nastajale brez prostorskega in
družbenega planiranja kot danes. Pot je nastala tako, da so In kako si lahko pomagamo, če je križišče asfaltirano?
ljudje lahko glede na teren čim lažje in čimprej prišli od svo- Tako kot na asfaltiranih, lahko tudi na ostalih križiščih oce-
jega doma do njive, cerkve ali do najbližjega večjega kraja. nimo, katera cesta je bolj v rabi od druge, saj se na vozišču
Zato lahko pri tradicionalnem tlorisu cest in poti na tistih cest, ki niso toliko v rabi nabirajo smeti in pesek v
podeželju opazimo, da razcepi poti iz naselij potekajo pod os- večjih količinah kot na bolj prometnih.

