Revija Tabor 2005/7-8
Zdravje pri tabornikih 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42
Sergy
DOTIK sergyŽrutka.net
Kako izgleda ljubezen?
O ljubezni je napisanega že veliko, pa še vedno pišemo o Veliko ljudi živi iz dneva v dan, ne da bi ljubezen spozna-
njej in še vedno bodo pisali o njej, saj jo vsak izmed nas li, jo izkusili in se v njej veselili, pa vendar po besedah Johna
izraža in občuti na drugačen način. O tem, kako izgleda lju- Powell, S. J., še vedno naša življenja oblikujejo tisti, ki nas
bezen, je pisal tudi sveti Avguštin: ljubijo - in tisti, ki nam ljubezen odrekajo.
"Ima roke, s katerimi pomaga drugim. Ima noge, s kate- Ljubezen vedno oživi, ko spoznamo, da naša korist v raz-
rimi pohiti k slabotnim in potrebnim pomoči. Ima oči, s ka- merju ni odvisna od tega, kar bomo od nekoga dobili, temveč
terimi uvidi stisko in pomanjkanje. Ima ušesa, s katerimi pri- od tega, koliko bomo dali.
sluhne vzdihom in bolečinam ljudi. Tako izgleda ljubezen." Zato je ljubezen kot prelepa roža - ne smem se je dotak-
niti, a njene vonjave vrt me vseeno spremenijo v kraj radosti.
Fotografija: Blaž Verbič.
julij-avgust 43
JureJEŽ
jurejezŽrutka.net
JEŽKOV KOTIČEK
Užij dan?
Šolske torbe smo vsaj za dobra dva meseca obesili na klin. Bolj ali
manj zaslužene počitnice so tu. Življenje, morje, sonce, zrak, svoboda
in za nameček še kakšno nepozabno taborjenje. Bomo našli čas in
voljo še za kakšno dobro knjigo?
Kljub iskrenemu dvomu, da bodo knjige vaš letošnji hit
poletja, se čutim dolžnega namigniti na kakšen literarni pri-
boljšek. Želel sem predstaviti deli manj znanega slovenskega
ustvarjalca Lenarta Zajca
Zajca. Njegova pestra romana z naslo-
voma 5 do 12 in Zguba tvorita zaključeno celoto in sta res
odlično in sproščujoče poletno branje. Žal se je s predstavitvi-
jo zataknilo, zato ju tokrat samo omenjam in vabim, da si
prvi vtis ustvarite kar sami. Danes pa vam raje predstavim ne-
kaj popolnoma drugačnega.
Se spominjate moža, ki sliši na ime Morrie Schwartz
Schwartz? O
njem smo že pisali. Poleg nekoč že predstavljene filozofije
življenja in smrti (Modrost starega učitelja) je svoje misli za-
pisal še v knjigi s pomenljivim naslovom Živeti do konca konca.
Njegovi zapisi so me pritegnili zaradi odlomka na hrbtni stra-
ni male knjižice. Dokončno pa so me njegova razmišljanja
prevzela – seveda z običajno in nujno kritično distanco – s
tako navidez naravnim in samoumevnim poglabljanjem
razsežnosti načela carpe diem v razmerah, ki bi jih v vsakda-
njem površnem življenju označili vsaj za absurdno tragične,
če ne kar brezizhodne. Le človek, ki se je naučil živeti, zmore Živel je majhen val, ki se je pozibaval na morski gladini
tako govoriti tudi o lastni smrt. Kar je govoril in zapisal, je pred obalo in se pri tem zelo zabaval. Nenadoma pa je spoz-
tudi živel. Živel prav do konca. nal, da se bo raztreščil ob obali. Velik, prostran ocean ga je
neizbežno gnal proti obali. »Moj bog, kaj se dogaja z
mano?« se je spraševal s kislim in obupanim izrazom na
obrazu. Mimo je prineslo drug val, ki se je prav tako poziba-
val na morski gladini in se je ob tem zelo zabaval. In drugi
val je dejal prvemu: »Ničesar ne razumeš. Žene te proti obali,
kjer se boš raztreščil.« Drugi val pa mu je odgovoril: »Ne jaz,
ampak ti ničesar ne razumeš. Saj sploh nisi val; si le del veli-
kega oceana.«
Jež svetuje, vi preberete: Morrie Schwartz ni le val; je del človeštva. Umrl je, ven-
Morrie Schwartz, Živeti do konca dar bo živel tudi dalje. V drugi obliki? Kdo ve? Verjamem, da
je le del mogočnejše celote …
