Revija Tabor 2013/7-8
Poletni "oddih" 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / ASTRONOMIJA
Besedilo: Primož Kolman
Zvezde in vesoljne tvorbe
Zvezde so oddaljena sonca, ki so
bolj ali manj podobna našemu. Če ne
bi bilo zvezd, bi bilo v vesolju temno.
Zvezde so od nas tako oddaljene, da
se na nebu v času enega človeškega
življenja skorajda ne premaknejo.
Že davno smo jih povezali v ozvez-
dja, da se na nebu laže orientiramo.
Marsikdo ne ve, da zvezde žarijo v
različnih barvah in so lahko različno
velike. Včasih se napihnejo, kot balon,
včasih pa izbruhnejo, kot supernove.
Zvezde so neke vrste jedrski reaktorji,
ki grejejo planete in skupaj z njimi
tvorijo osončja.
Zvezde se včasih združujejo v gruče
M27 je planetarna meglica, ki je nastala, ko je zvezda, ki se nahaja v njenem središču,
ali kopice. Te so še posebej zanimive
izbruhnila del snovi v svojo okolico. Vse planetarne meglice so zato praviloma bolj ali
za astronome, zato so dobile imena in manj simetrične oblike. M27 se nahaja v Rimski cesti znotraj Poletnega trikotnika, ki ga
kataloške oznake. Na poletnem nebu tvorijo zvezde Vega, Deneb in Altair. (P. K.)
jih je kar nekaj. Ločimo kroglaste in
razsute kopice. Nekatere meglice nas
celo spominjajo na kakšen predmet ali
žival ali pa so dobile ime po ozvezdju,
v katerem se nahajajo. Zvezde običajno
nastanejo iz zgoščevanja oblakov
medzvezdnega prahu, ki se nam kaže
v obliki raznih meglic.
Na območju, kjer medzvezdni
prah osvetljujejo sosednje zvezde, to
vidimo kot svetle difuzne meglice.
Lahko pa medzvezdni prah zakriva
zvezde v ozadju, kar se nam kaže kot
temne meglice. Na nebu obstajajo tudi
meglice, ki so posledica napihovanja
ali celo izbruhov zvezd. Te so običajno
simetrične in jih imenujemo planetarne
meglice, saj spominjajo na planete.
Potem so tu še galaksije. Galaksije
so največje skupine zvezd v vesolju,
ki s pomočjo gravitacijske sile držijo
zvezde skupaj. Sonce in vse zvezde,
ki jih vidimo na nebu spadajo v isto
galaksijo. Pravimo ji Rimska cesta,
tudi Mlečna cesta, ki je najlepše vidna Andromedina galaksija ali M31 je ena redkih galaksij, ki so vidne s prostimi očmi. Na
našem, severnem nebu je to najsvetlejša in največja galaksija. Že v daljnogledu je prava
prav poleti. paša za oči. (P. K.)
ASTRONOMIJA / raziskovanje 21
Poletno večerno nebo
Skica prikazuje poletno večerno nebo v smeri Znotraj trikotnika se nahaja ena izmed najbolj
vzhoda. Označena so vsa svetlejša ozvezdja, ki so znanih planetarnih meglic M27, ki pa je vidna le s
takrat na nebu. Poleg Severnice, ki je na skici tudi teleskopom. Na fotografiji je modre barve in prav
označena, nam bo za orientacijo po nebu najbolj ko- lepo izstopa med zvezdami.
ristil Poletni trikotnik, ki ga sestavljajo tri najsvetlejše Pod Poletnim trikotnikom bomo našli majceno
zvezde ozvezdij Lire, Laboda in Orla. To so Vega, ozvezdje Delfin, ki dejansko spominja, kot bi delfin
Deneb in Altair. pravkar skočil iz vode. S pomočjo Pegaza, ki izstopa s
Skozi Poletni trikotnik se vije Rimska cesta, kot svojo kvadratno obliko, in Andromede lahko najdemo
pravimo naši galaksiji, in se razteza od vzhajajočega Andromedino galaksijo, ki nosi oznako M31. M, ki se
Perzeja pa vse do Strelca in Škorpijona na jugu. Po- pojavlja pri oznakah raznoraznih objektov na nebu,
imenovali so jo že Rimljani, saj vse ceste vodijo v Rim, prihaja od astronoma Messiera, ki je te objekte prvi
zakaj ne bi tudi ta. Pravimo pa ji tudi Mlečna cesta, popisal in jih kataloško označil, so se pa oznake tako
saj je videti, kot bi nekdo polil mleko. prijele, da jih še danes uporabljamo.
Pogled na poletno večerno nebo v smeri vzhoda. (P. K.)
Zraven na polici
Po poti Programa za mlade
