Revija Tabor 2014/1
Leto sprememb v ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 / KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Pečena jabolka
Priprava: V žerjavico damo v alufolijo zavita jabolka
in pečemo približno 20 minut ali pa jabolka nataknemo
na ošiljeno palico in jo sučemo nad žerjavico.
Jabolčna omleta
Potrebujemo: 1/8 l mleka, 1 rumenjak, 10 g sladkorja,
30 g moke, sneg iz 1 beljaka; 2-3 jabolka, 2 g maščobe
za posodo, 10 g sladkorja v prahu.
Priprava: Iz mleka, rumenjaka, sladkorja in moke
napravimo omletno testo in mu narahlo primešamo
sneg. Jabolka olupimo in zrežemo na male kocke.
Testo vlijemo prst na debelo v pomaščen pekač za
omlete in ga potresemo z jabolki. Ko je na eni strani
pečeno, ga obrnemo in opečemo še na drugi strani.
Pečeno omleto preganemo (nadev naj bo znotraj),
potresemo s sladkorjem in takoj serviramo.
Jablana Ocvrta jabolka
Potrebujemo: 2 dl mleka, 1 rumenjak, 5 g sladkorja,
(Malus sp.) 10-12 dag moke, 5 g olja, sneg iz 1 beljaka, 60 g maščobe
za cvrtje, 10 g sladkorja v prahu, 3/4 kg jabolk.
Besedilo in fotografije: Kosobrin
Priprava: Iz mleka, rumenjaka, sladkorja, moke,
olja in snega napravimo omletno testo. Jabolka olu
Jablana je splošno znano sadno drevo iz družine pimo, zrežemo na koleščke, odstranimo peščišča, jih
rožnic. Domovina jablane je Azija. S svojimi pomočimo v pripravljeno testo in ocvremo na vroči
številnimi sortami se je pri nas povsod udomačila. maščobi. Še vroče potresemo s sladkorjem v prahu.
Kot samosevka (lesnika) se je jablana v številnih
oblikah z manj kvalitetnimi in večinoma drobnimi Jabolčni kompot
plodovi razširila iz gojene kulture tudi v naravo,
Potrebujemo: 4 kg očiščenih, na kocke ali krhlje
kjer ji najbolj ugajajo svetli gozdovi po nižinah,
narezanih jabolk, 1 limono, 1,5 litra vode, 30 dag
gričevju in nižjih gorah.
sladkorja.
Že v starem veku so spoznali veliko vrednost plodov Priprava: Očiščena in narezana jabolka takoj damo
jablane - jabolk. Pri nas rastejo stare sorte, kot so zlata v vodo, v katero smo prilili limonin sok, da bodo ostala
reneta, mošancelj, ledererka, carjevič, kanada, krivo bela. Vodo in sladkor zavremo. Jabolčne krhlje ali
pecelj, bobovec ipd., ter nove sorte, kot so topaz, zlati kocke odcedimo. Naložimo jih v kozarce in zalijemo
in rdeči delišes, elstar ipd. z vročo sladkorno vodo. Kozarce takoj zapremo in jih
Učinkovine: V plodovih so vitamini A, B in C, trsni pri 80°C pasteriziramo v pečici 20 minut.
sladkor, jabolčna, citronska, jantarna, mlečna in ok
salna kislina, nekaj kremena, vosek, pektin, mineralne
snovi in čreslovine.
Zdravilnost: Jabolko je vseskozi zdravo sadje, ne
samo presno, temveč tudi pečeno, kuhano in vloženo.
Jabolka pomagajo pri različnih želodčnih in prebavnih
težavah, izboljšajo delovanje srca, pomagajo za dobro
spanje, pri sivi mreni, potrtosti, zvišanemu pritisku,
krepitvi živcev, kašlju, išiasu, slabokrvnosti, hemero
idih, razpokani koži, vnetju bezgavk in grla ter krepijo
dlesni in zobe.
ASTRONOMIJA / raziskovanje 19
Besedilo: Primož Kolman
Analema
Verjetno je vsem znano, da 21. oziroma 22. decembra rajmo isti predel neba in tako čez leto zberimo okoli
nastopi zimski sončni obrat. Manj pa je znano, zakaj 50 fotografij, ki se med seboj razlikujejo po položaju
Sonce na ta dan ne vzide najkasneje v letu ter prav Sonca. Če jih staknemo skupaj, dobimo sliko, na
tako ne zaide najprej. In zakaj sončne ure nikoli niso kateri Sonce opiše pot osmice - analeme.
točne? Razlog je analema. Sonce namreč ob točno
določeni uri dneva praktično nikoli ni na istem mestu
na nebu. Čez leto namreč opiše krivuljo, ki spominja
na osmico in ji pravimo analema.
Da bomo pojav laže razumeli, ponovimo nekaj
znanih stvari. Zemlja se zavrti okoli svoje osi enkrat na
dan. Vsak dan zato Sonce zjutraj vzhaja na vzhodu in
zvečer zahaja na zahodu. Zemlja se v enem letu zavrti
tudi okoli Sonca. Prvemu vrtenju pravimo rotacija,
drugemu revolucija. Ker je zemljina os nagnjena glede
na ravnino vrtenja okoli Sonca, je k Soncu pol leta
bolj obrnjena severna polobla in pol leta južna. To je
tudi razlog za letne čase. Pozimi, ko je severna polobla
Zemlje obrnjena stran od Sonca, je Sonce nizko na
nebu, poleti pa je visoko. Ko je Sonce najnižje na nebu,
nastopi zimski sončni obrat in sovpada z začetkom
zime, medtem ko začetek poletja sovpada s poletnim Analema je krivulja, ki jo čez leto opiše Sonce na nebu v nekem kraju
sončnim obratom, ko je sonce najvišje. Pomlad in ob istem času dneva. Ne glede na izbrano uro bomo vedno dobili
jesen se začneta z enakonočjem, to je takrat, ko sta enako, značilno obliko osmice. (Vir: Wikimedia Commons: http://
en.wikipedia.org/wiki/File:Analemma_pattern_in_the_sky.jpg)
noč in dan natanko enako dolga. Na trenutek vzhoda
in zahoda Sonca na določen dan vpliva tudi položaj
kraja na Zemlji, od koder opazujemo. To pa še ni vse.
Zemlja se namreč okoli Sonca čez leto ne giblje
enako hitro. Razlog tiči v tem, da zemljina orbita ni
krožnica, ampak elipsa. Zato Zemlja ni ves čas enako
oddaljena od Sonca. Zemlja se tako okoli Sonca
pozimi, ko mu je bližje, giblje hitreje, in počasneje
poleti, ko je od Sonca bolj oddaljena. Prav zato je
“osmica” analeme pri nas na severni polobli, spodaj
bolj trebušasta, kot zgoraj.
Poskus lahko enostavno izvedemo tudi sami. Izberimo
si točno določeno uro dneva, ko bomo fotografirali
Sonce. Ni pomembno, katero uro izberemo, le da
bo vedno ista. Poleti ne smete upoštevati poletnega
časa. Sonce pač ne ve, da ljudje prestavljamo ure. V Analema, vrisana na globus, ki ga hranijo v Muzeju globusov na
Dunaju. (Wikimedia Commons; http://en.wikipedia.org/wiki/
povprečju enkrat na teden z istega mesta fotografi File:Globenmuseum_Vienna_20091010_479.JPG)
