Revija Tabor 2014/1
Leto sprememb v ZTS 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / GREMO V NARAVO
Na obisku v naravi
Besedilo: Tomaž Sterniša, fotografije: Tečaj poznavanja rastlin in živali
Za življenje v naravi veljajo pravila, ki jih ne najdemo v zakonih in pravilnikih, vendar jih moramo
spoštovati, saj na ta način ohranjamo okolje, se o njem in iz njega učimo.
pa je zelo enostavno. Na primer, ko iščemo palico za
izdelavo loka, izberemo palico iz sredine leskovega
grma, namesto da bi odrezali mlad jesen, ki raste v
bližini. Lok bo tako mogoče nekoliko slabši, škode v
gozdu pa zaradi pravilne izbire ne bomo povzročili.
Podobno lahko ravnamo pri bivakiranju. Za palice
bivaka lahko uporabimo suhe palice (ne trhlih), ki jih
najdemo v gozdu na tleh, ni nam treba sekati svežih. Če
želimo postaviti bivak iz naravnega materiala, poiščemo
gozd, kjer so bili pred nami na delu gozdarji, da ne
Verjetno se vsi strinjamo, da mora naše bivanje v bomo po nepotrebnem uničevali mladega smrečja.
naravi čim manj zmotiti običajno dogajanje v okolju, Ko postavljamo bivak ob potoku, ker potrebujemo
kjer smo občasni gostje. Prav tako pomembno je tudi, vodo za kuhanje, se izognemo mestom, kjer se divje
da po svojem odhodu iz narave za seboj pustimo čim živali napajajo.
manj sledi svoje prisotnosti. To seveda ne pomeni, da
moramo na taborjenju igro “napad na tabor” izvesti Opazovanje narave
v popolni tišini ali da se med pohodom na rodovem V naravi opazujemo in spodbujajmo druge k opa
izletu ne smemo pogovarjati. To bi bilo nesmiselno. zovanju. Postavljajmo vprašanja, kot so: “Ali prepoznaš
Se pa stvari zelo spremenijo, ko gremo na vodovo to drevo po lubju? Kakšen zvok smo ravnokar slišali?
bivakiranje ali ko prespimo na lovski opazovalnici z Je bil ptič ali kaj drugega? Čigave sledi so to, srnine ali
namenom, da bi zjutraj videli divje živali, ko pridejo košutine? Je bil samec ali je bila samica?” Nič hudega,
na pašo. O tovrstnih aktivnostih, ko naravo obiščemo
v manjših skupinah, bomo govorili v nadaljevanju.
Odnos do narave
Pri izvajanju različnih dejavnosti v naravi opazujemo
okolje, upoštevamo živali in rastje v njem ter se jim
prilagodimo. Mogoče se to sliši zapleteno, v bistvu
GREMO V NARAVO / raziskovanje 21
če ne vemo odgovorov takoj, bivanje v naravi bo tako
bolj zanimivo, pri vsakem obisku narave bomo opazili
več in poznali bomo odgovore na vse več vprašanj.
odhodu. Bistveno bolj pomembno od velikosti ognja
Kakšen ogenj zakurimo? je to, da se naučimo zakuriti ogenj, ki bo gorel počasi
in nas bo grel večino noči na hladnem jesenskem ali
Pri tem vprašanju pomislim na star indijanski iz
zimskem bivakiranju.
rek, ki sem ga nekje zasledil: “Indijanci kurijo majhen
ogenj in sedijo blizu njega, belci pa kurijo velik ogenj
in sedijo daleč stran.” Velikost ognja naj bo prilagojena
Naravo zapustimo čimbolj
številu tabornikov, ki sedijo okoli njega. Če kurimo nespremenjeno
prevelik ogenj, nam je spredaj vroče, sedeti moramo Vemo, da moramo vse, kar smo v naravi uporabili
daleč stran, v hrbet nas pa lahko vseeno zebe. Sedenje (palice za trinožnik in bivak, neporabljeno kurjavo in
pri manjšem ognju je precej bolj prijetno, manj se podobno) ob odhodu pospraviti. Tudi za ognjiščem
kadi, pa tudi kurjave porabimo precej manj. mora ostati čim manj sledi. Če je le mogoče, za ognjišče
izberemo prostor, kjer lahko pri pripravi poglobljenega
Tudi možnost, da bo vročina prizadela bližnje ognjišča (Slika 6a) travno rušo odstranimo in jo po
drevje, je pri kurjenju velikega ognja bistveno večja, končanem kuhanju, ko smo popolnoma pogasili ogenj,
posledice pa ostanejo vidne še dolgo po našem vrnemo na njeno mesto. Na Sliki 6b vidimo, kako je po
uporabi ognjišča ostal samo kolobar zunanjega oboda
ognjišča in pohojena trava, ki se bo hitro obrasla. Vse
sledi naše prisotnosti bodo v kratkem času izginile.
Če se bomo slučajno naslednje leto zadrževali na
istem prostoru, bomo verjetno lahko samo po bolj
bujnem šopu trave (zaradi hranilnih snovi v pepelu)
ugotovili, kje je bilo včasih ognjišče.
Najboljši način, da se izognemo težavam s smetmi
v naravi je, da vzamemo s seboj čim manj embalaže.
Za smeti, kot so plastenke, embalaža sladkarij in
podobno, mora poskrbeti vsak posameznik, za skupne
smeti pa vzamemo s seboj dodatne vrečke. Organske
smeti, ki nastanejo pri pripravi hrane (olupki čebule,
krompirja in podobno), lahko zakopljemo ali, bolje,
zakurimo. Če to ni mogoče, moramo tudi organske
odpadke odnesti s seboj. Nikakor ni dovolj, da jih
samo pokrijemo s suhim listjem.
