Revija Tabor 2015/6
Zelo optimistična številka 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
16 / ZAVOZLANO
Vezava s smrekovo korenino Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša
Smrekove korenine lahko zaradi močnih in gibkih vlaken, ki jih vsebujejo, uporabimo tudi za vezanje.
Sicer ne morejo nadomestiti dobre vrvice, so pa lahko dober nadomestek, ko nam na bivakiranju
vrvice zmanjka.
Smreke rastejo skoraj povsod, do njihovih kore-
nin pa je razmeroma lahko priti, saj rastejo tik pod
površjem tal (revija Tabor, junij 2013). Pred uporabo
z razcepljeno palico olupimo lubje (Slika 1a), olupljeno
korenino pa po dolgem pazljivo in počasi razcepimo
na pol (Slika 1b). Pazimo, da sta oba dela razcepljene
korenine približno enako debela. To dosežemo tako,
da debelejši del razcepljene korenine pri delu bolj
upognemo.
Vezati začnemo z ovijanjem okoli zgornje palice,
kot vidimo na Slikah 2a in 2b.
Korenino ovijemo pod spodnjo palico (Slika 2c)
in nato pravokotno preko zgornje palice, tako da ob
palico pritisne začetni konec korenine (Slika 2d).
Korenino ovijemo pravokotno pod spodnjo palico
(Slika 2e), preko zgornje palice (Slika 2f) in še enkrat
pod spodnjo palico (Slika 2g).
Vezavo nadaljujemo diagonalno preko zgornje
palice (Slika 2h) in pravokotno pod spodnjo palico
(Slika 2i).
Korenino speljemo pod diagonalnim ovojem
(Slika 2j) in dobro zategnemo (Slika 2k).
Korenino spet ovijemo pravokotno pod spodnjo
palico in jo speljemo pod diagonalnim ovojem, kot
kaže Slika 2l. Postopek lahko večkrat ponovimo,
dokončano vezavo pa vidimo na Sliki 2m.
Vid je zmeraj pripravljen:
Naredite več vezav, eno z najlon
sko vrvico, drugo s konopljino,
tretjo s smrekovo korenino,
četrto z vezalko ... Primerjajte jih
med seboj. Katere lastnosti ima
dobra vrv?
ORIENTACIJA / raziskovanje 17
Ortodroma in loksodroma Besedilo: Tajda Foški
... sta verjetno besedi, za kateri do tega trenutka še niste slišali. Čeprav zvenita grozno
in ekstra učeno, sta po malo bolj poglobljeni raziskavi prav prijazni krivulji našega sveta.
Če je premica najkrajša razdalja med dvema loksodrome bolj priročne, saj smer gibanja (azimut)
točkama na ravnini, je ortodroma najkrajša pot med ostaja enaka, medtem ko potovanje po ortodromi
dvema točkama na površini krogle (merjena po njeni pomeni konstantno spreminjanje azimuta.
površini in ne skozi njo). Ortodrome so deli velikih
krogov, ki kroglo delijo na dve polobli. Bolj konkretno,
na Zemlji je primer velikega kroga ekvator ali dva
nasprotna poldnevnika. Tako lahko skozi kateri koli
dve točki, ki nista nujno ena nasproti druge, narišemo
veliki krog. Ti dve točki veliki krog razdelita na dva
loka in krajši od njiju je ortodroma.
Loksodroma Vir: Wikimedia commons
Pot po ortodromi je na dolge razdalje bistveno
krajša od poti po loksodromi. Za primer lahko
vzamemo let iz New Yorka do Hong Konga. Pot po
loksodromi je dolga 18.000 km, pot čez severni pol
po ortodromi pa je dolga 13.000 km, kar pomeni okoli
Krajši lok na velikem krogu je ortodroma. Vir: Wikimedia commons
5 ur manj letenja.
Loksodroma je krivulja, ki prav tako poteka po
površini krogle, njena značilnost pa je, da vse pol-
dnevnike seka pod enakim kotom. Prvi se je z njo
ukvarjal portugalski matematik Pedro Nunes leta
1537. Ne Mercatorjevi projekciji so loksodrome ravne
črte. Vse loksodrome potujejo spiralno od enega do
drugega pola krogle.
Tako ortodroma kot loksodroma sta zelo pomembni
za pomorsko in letalsko navigacijo. Če ju primerjamo
med sabo, bomo takoj ugotovili nekaj zanimivih
stvari. Če bi z avtom potovali po ortodromi, bi volan
fiksirali, po loksodromi pa bi ga morali konstantno
popravljati. Bližje ko bi bili Zemljinim polom, bolj
ostro bi morali zavijati. Kar se tiče navigacije, pa so Primerjava ortodrome in loksodrome Vir: Wikimedia commons