Revija Tabor 2015/6
Zelo optimistična številka 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26 / INTERVJU
V gozd po navdih
Pogovor s
Tannjo Yrska
Besedilo in fotografija: Tea Derguti
Naj bo ta intervju navdih vodnikom, da čim več svojih sestankov izvedejo v naravnem okolju, da
iztrgajo sebe in otroke iz vsakodnevnega vrveža in stkejo pristen, poglobljen in intimen odnos
z naravo. Zadnji teden v maju je teden gozdov, kar se lepo ujema z izbiro naše intervjuvanke, ki gozd
globoko spoštuje, se od njega uči in to znanje predaja naprej. Tannja Yrska je diplomirana inženirka
gozdarstva, ki preko Zavoda PraNa izvaja praktične delavnice v gozdu in spodbuja vrtce in šole, da
bi pouk preselili v gozd. Njen namen je delovati čim bolj ubrano, harmonično in iskreno. Zgled ji je
drevo: Drevo je ukoreninjeno in je vedno tukaj, njegova krošnja pa je odprta v nebo.
Kaj ti pomeni gozd? Takšen zavesten sprehod se mi zdi neke vrste medi
Gozd je moje zavetje, olajšanje, varen objem, dom, tacija, imenuješ ga tudi gozdna terapija.
rešitev v sili, navdih, zdravje, čistoča, red, harmonija Preprosto gremo v gozd, pustimo mislim, da plujejo,
in učitelj prisotnosti. Predstavlja velik del mojega ampak ostajamo zavestno v sebi. Navadno grem v gozd
življenja, v njem preživim kake tri ure dnevno. Kadar z nekim namenom, vendar ga pred odhodom spustim.
grem v gozd, se mu posvečam. Zavestno ohranjam Takrat je učinek gozda najboljši. Potem ko nekaj časa
pozornost v tem trenutku: opazim tla, zvoke, vonjave, hodim v takšnem stanju, se mi začnejo porajati takšne
vse in poskušam biti vedno v vseh situacijah v sebi, visoko inteligentne zamisli. Tudi stvari, ki jim pred
v svojem občutku. odhodom v gozd nisi dorasel, se odpirajo in jasnijo.
V gozdu ti hitro postane jasno, kje si zgrešil.
INTERVJU / aktualno 27
Kako, da se to dogaja v gozdu? se sami igrajo. Da se jih nič ne drega, nič ne moti, nič
Saj imaš lahko dober pretok tudi v stanovanju, ne usmerja. Razen če je treba postaviti meje, do kje se
ampak v gozdu je toliko lažje. Ker nimaš strehe nad lahko gre, ali pa če pedagog začuti, da bi se tudi rad
glavo, ker dihaš, ker je svež zrak, ki nahrani telo, že igral. Če mu ni do tega, naj sedi pri miru in opazuje,
samo gibanje vpliva na to, da lažje spustiš določena naj bo v sebi in prisoten.
občutja in zategnjenosti in takrat je človek pretočen.
“
Za razliko od urbanega okolja, kjer dandanes odraščajo
otroci, zato spodbujaš odprto učno okolje, da bi šole Izvedi vajo Hoja zaupanja: Igro
in vrtci izvajali pouk zunaj, pod milim nebom. se gremo v parih. Partner ima
Gozdna šola pomeni, da je pouk 2- do 3-krat na teden oči zavezane z rutico in se pusti
zunaj. Ob neprimernem vremenu pa delaš v učilnici voditi po gozdnem terenu.
z rekviziti iz narave. Ni toliko odziva, učiteljem je
prenaporno, tudi vodstva šol še niso spoznala, kako
pomembno je, da to, da smo čim več zunaj, danes Gozdna pedagogika in taborništvo se mi zdita zelo
prenašamo na mlajše generacije. Da dobijo izkušnjo sorodna ... ?
lepega občutka bivanja zunaj. Pri gozdni pedagogiki gre za usmerjeno igro v gozdu,
kjer ozadje, zakaj kaj počnemo, ni razloženo. Tisto,
“
kar pri njej pogrešam in prav tako pri taborništvu, so
Mi nismo del narave, mi smo premalo poudarjene mehke vrednote: mir, harmonija,
narava. Zato se človek v naravi lepota, čustva. Zdi se, da so teme o notranjosti še vedno
počuti najbolj sproščeno, to je naše tabu. Tudi med sabo o njih ne govorimo preveč, pa se
naravno okolje, v njem smo ljudje vsi soočamo z različnimi čustvenimi stanji.
živeli večino svojega obstoja. Kako bi zgladili te robove, ki jih opažaš, priporočaš
manj programa?
Več tišine, več tega, da moraš prisluhniti, da ustaviš
Praviš, da večinoma idejo o odprtem učnem okolju misli in da si v trenutku. Ni vse v aktivnosti. Danes
pedagogi pozdravljajo, da vsak v tem prepozna bogas- smo ves čas v pogonu, imamo milijon opravkov. Znati
tvo, zdravje, prosperiteto, da je to nekaj hranljivega se moramo ustaviti. To, da mirujemo, ne pomeni, da
za človeško dušo. Ampak zakaj tega ne počnemo v je kaj narobe, da je konec življenja. Takrat smo zbi-
večji meri? ralniki energije in se obnavljamo ter pripravljamo na
Problem je v odtujenosti, ljudje se ne počutijo naslednji korak, ki bo narejen iz večje globine, z več
sproščeno, navadili smo se, da so naše lepe obleke občutka in bo zadeva lažje, lepše tekla.
vedno čiste ... Toliko smo se civilizirali, da nas je Globina je odvisna od vodij. Koliko se to predaja
strah odprtega okolja, strah, da bi se otrokom kaj naprej, je odvisno od nivoja razvoja človeka, ki to vodi.
naredilo. Bolj smo vajeni razreda, igralnice, tam je V osnovi je ideja taborništva super: naravno okolje,
vse poznano in pedagogi imajo občutek, da lahko biti prizemljen, znajti se, znati poskrbeti zase, gojiti
kontrolirajo otroke. Čeprav priznavajo, da se pri tem dobre odnose. To, da se dela na duhovnosti, se mi
izmozgajo, tudi zaradi nenehnega hrupa in planiranja zdi super napredek, kajti tudi taborništvo mora iti
dejavnosti, kar ni enostavno. v korak s časom.
V tujini so gozdni vrtci in šole nekaj običajnega, pri nas
pa zaenkrat govorimo o kakih 10 šolah in o “gozdni
“
sredi” v kar nekaj vrtcih. Več pa je posameznikov, ki se
za to odločijo sami in jih šola pri tem podpira. Za duhovnost na taborjenju: Sedimo
Človek, ki poučuje zunaj, mora biti odprt, pretočen, na tleh v krogu in samo smo,
z veliko mero zaupanja, iznajdljivosti in mora se znati v tišini. Zato da se harmoniziramo,
prilagajati trenutni situaciji, delati raje po navdihu pomirimo in smo v svojem bistvu.
kakor po kurikulumu in iz situacije, ki se zgodi, po- Temu naj sledi iskren pogovor. To
brati učenje in ga predati, lahko pa tudi planira igre. nam da občutek večje sočutnosti
V Zavodu PraNa [z Jakobom Šubicem] spodbujava in povezanosti med sabo.
pedagoge, da gredo z otroki v gozd in jih pustijo, da
