Revija Tabor 2018/11
Pometi pred svojim pragom 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
20 / VARNO V NARAVO Besedilo: Kaja Koželjnik
Odpadki v gorah
Slovenci smo znani kot veliki hribolazci, saj veliko prostega časa porabimo za skok na bližnje gore.
Tudi taborniki skoraj ne moremo mimo tega, da ne bi obiskali vsaj kakšnega vrha v bližini. Velikokrat
pa nas ob poti namesto rož in rastja pričakajo papirčki, olupki in drugi odpadki. Vedno, kadar smo
v gorah, se moramo spomniti, da tu nismo sami. V naših gorah živi ogromno živalskih in rastlinskih
vrst, ki jim odpadki lahko škodijo.
Planinske koče v gorah pohodnikom nudijo pre-
nočišče ter hrano in pijačo, vendar postojanke niso Poskrbimo in prispevajmo
odprte ves čas. Za okrepčilo si s seboj pogosto nese- za čisto okolje in ohranjanje
mo sendvič ovit v aluminijasto folijo, vodo ali drugo živalskih, rastlinskih vrst in
tekočino, ki je pogosto v plastenki, robčke, vrečke,
energijske čokoladice, ki so zavite v ovitek in sadje. naravnih vrednot.
Vse lepo in prav, če imamo to s seboj, vendar mo- V zadnjih letih pohodništvo in gorski turizem
ramo vedeti, kaj narediti s temi odpadki, ko vsebino naraščata, kar prinaša negativne posledice za živo
pojemo. Papirčke, olupke, folijo, plastenke in druge in neživo naravo. Težavo predstavlja povečan hrup,
odpadke, ki jih prinesemo s seboj, tudi odnesemo nemir, z množično prisotnostjo se omejuje in krči tudi
nazaj v dolino in jih ne puščamo v planinskih kočah življenjski prostor živalskim in rastlinskim vrstam.
ali kar tako v naravi. Poleg omenjenega, je problem tudi hranjenje z odpadki.
Odpadki, ki jih odvržemo v naravi, tam ostanejo še Živali lahko zaradi zaužitja človeške hrane poginejo,
desetletja. Snovi, ki jih sproščajo odpadki, prehajajo težavo predstavlja tudi embalaža naših prigrizkov, ki
v čiste gorske potoke, prst in tako onesnažujejo okolje. ostane v naravi in pogosto konča v prebavilih živali.
Priznajmo si, da tudi pogled na naravo s smetmi ni V Sloveniji je veliko število akcij namenjenih čišče-
pretirano privlačen. Med bonton in pravila obnaša- nju odpadkov iz naravnega okolja. Stanje v gorah se
nja sodi tudi, da iz gora ničesar ne odnašamo in tja po podatkih Planinske zveze Slovenije v zadnjih letih
ničesar ne prinašamo. izboljšuje. Z akcijo Očistimo naše gore spodbujajo
pohodnike k odnašanju odpadkov v dolino. V okviru
akcije 78 planinskih koč opremijo z vrečkami za smeti,
Ali veš, koliko časa potrebuje ki zadostuje za tri kilograme smeti. V osmih letih, odkar
odpadek za razgradnjo? traja akcija Očistimo naše gore, so v dolino prinesli
• Stekleni odpadki se razkrajajo 4000 let. več kot 29 ton odpadkov. Vsako leto organizirajo tudi
• Plastenka se razkraja od 100 do 1000 let. večjo akcijo. Leta 2016 je potekala na Pokljuki, kjer
• Pločevinka za razkroj potrebuje 500 let. so pobrali 625 kg smeti. Letos so prostovoljci čistili
• Plastični papirčki, aluminijaste folije in na območju Triglava, kjer so v dolino prinesli 380 kg
vrečke, kjer imamo sendviče in čokoladice, odpadkov, med njimi so bili tudi kosi z etnološko in
se razkrajajo okoli 450 let. zgodovinsko vrednostjo.
• Cigaretni ogorek v naravi ostane 15 let. Literatura:
• Žvečilni gumi za razkroj potrebuje 5 let. Blaž Račič. "Vse manj odpadkov v gorah." Delo,
• Biološki odpadki, med katere sodijo olupki 2016, https://www.delo.si/novice/okolje/vse-manj-
in ogrizki, potrebujejo za razkroj pol leta. -odpadkov-v-gorah.html. Dostop 22.10.2018
Andreja Potočnik. "Kateri so najpogostejši odpadki,
ki jih pohodniki prinašajo v gore." PZS, 2012, https://
www.pzs.si/novice.php?pid=7437. Dostop 22.10.2018
Korajža vabi: Želiš izvedeti več Andreja (ni podatka). Reportaža: "Čiščenje pod
o projektu Očistimo naše gore? Obišči Triglavom, Očistimo gore, 2018." http://www.ocis-
spletno stran www.ocistimogore.si. timogore.si/novice-in-dogodki/novice/reportaa-ie-
nje-pod-triglavom/1398. Dostop 22.10.2018
Besedilo in fotografije: Primož Kolman ASTRONOMIJA / raziskovanje 21
Zemlja pleše ... Luna tudi
Polna Luna vedno zahaja zjutraj. Sonce zahaja vedno zvečer.
V vesolju se stalno nekaj giblje, širi in rotira. Nič Luna se giblje okoli Zemlje, zato se zdi, da pleše
ni pri miru. Pa vendar v vesolju vlada red, ki temelji nek svoj ples, ki ima tudi svoje zakonitosti. Najbolj
na medsebojni gravitacijski privlačnosti teles. Zaradi očitne so lunine mene, ki se obrnejo približno v 28
gravitacije Luna ne ubeži Zemlji, Zemlja pa rotira dneh. Luno vidimo na nebu zvečer, ko se debeli in
okoli Sonca. Kako pravzaprav deluje gravitacija, zjutraj, ko se tanjša. Ko je polna, je na nebu celo noč.
znanstvenikom še danes ni povsem jasno. Gravitacijo Prvi koledarji in merjenje kotnih razdalj še iz časa
določata masa in razdalja med telesoma, od česar je pradavnine so narejeni prav na podlagi opazovanja
odvisna gravitacijska sila. Da pa ima nek delec oz. telo gibanja neba. Rotacija Zemlje določa dolžino dneva, ki
maso, naj bi bil kriv t. i. "božji delec" – Higgsov bozon, znaša 24 ur, revolucija določa dolžino enega leta, lunine
ki pa ga še skušajo odkriti s pomočjo hadronskega štiri mene pa določajo teden, ki je dolg sedem dni.
trkalnika v Ženevi. Najbolj očitno gibanje, ki ga na
nebu opazimo, je posledica rotiranja Zemlje okoli
svoje osi. Temu gibanju pravimo rotacija.
Zaradi tega gibanja vsak dan Sonce zjutraj vzide in
zvečer zaide. Zemlja se zarotira okoli svoje osi enkrat
v 24 urah, zato dan na Zemlji traja 24 ur. Enako kot
Sonce podnevi se čez nebo ponoči gibljejo Luna, zvezde
in planeti. Vse vzhaja na vzhodu, se giblje čez nebo
in zahaja na zahodu, kar se v (približno) 24 urah spet
ponovi ... Ker je Zemljina os nagnjena za 23,5 stopinje,
njeno gibanje okoli Sonca na njeni površini povzroča
letne čase. Zemlja obkroži Sonce v 365 dneh. Temu
gibanju pravimo revolucija. To gibanje vpliva na to,
kaj vidimo na nebu ob določenem času leta. Tako
pozimi na nebu vidimo zimska ozvezdja, poleti pa
poletna. Kombinacija dneva v letu in ure opazova-
nja nam tako natančno določata, kaj na nebu lahko
v nekem trenutku vidimo. Kot dober pripomoček pri
opazovanju neba nam lahko služi vrtljiva zvezdna Vrtljiva zvezdna karta je dober pripomoček pri opazovanju
nočnega neba. Če poravnamo datum in uro opazovanja, nam
karta, ki deluje točno po tem principu – ko na njej
pokaže, katere zvezde in ozvezdja v tistem trenutku lahko
poravnamo datum in uro opazovanja, dobimo za vidimo na nebu. Vrtljiva zvezdna karta na sliki je nastavljena na
rezultat izris zvezd in ozvezdij, ki so vidni na nebu pol tretjo uro zjutraj v začetku novembra oz. pol enih zjutraj
v določenem trenutku. konec novembra, ko je Orion približno na jugu.
