Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
22 / TABORNIŠKA SKRINJA Besedilo: Katarina Miklavec
Zastopniki narave
Zakaj je pomembno, da se taborniki še bolj kot druge organizacije in posamezniki
zavzemamo za varovanje narave in za zmanjševanje negativnega vpliva na naravo?
Taborniški pristop
To nam narekuje taborniški pristop z elementom
"narava". Kot člani svetovne skavtske organizacije
moramo vseh osem elementov upoštevati pri izvedbi
naših aktivnosti. Po zapisu svetovne skavtske orga-
nizacije je vloga narave pri našem delu ta, da nam
nudi priložnosti za učne momente, delo v naravi
pa nas spodbuja k boljšemu razumevanju narave in
vzpostavitvi odnosa do nje (WOSM, 2018).
Odločitev, da narava postane naša učilnica, kjer
preživimo največ časa in kjer se naše učenje zgodi tako
na lokalnem kot na svetovnem nivoju, ni naključna.
Potreba po umiku nazaj k naravi in aktivnemu pre-
življanju prostega času otrok sta bila že več kot 100
let nazaj poglavitna razloga za uspeh in razvoj gibanja
mladih v naravi.
Na razvoj naše organizacije sta vplivala razvoj
skavtstva v Angliji in razvoj gozdovništva v Ameriki,
zato vam predstavljam izbrane prevedene izseke iz The
Birch Bark of the Woodcraft Indians, avtorja Ernesta
Thompsona Setona, in Skavt: navodila za vzgojo
dobrih državljanov, Priročnik za skavtske voditelje
in Skavtsko za fante, katerih avtor je Baden-Powell.
Gozdovništvo
V slovenščini uporabljamo izraz gozdovništvo za
prevod besede "woodcraft". Seton je leta 1907 zapisal,
da živi v času, ko je potrošništvo postalo nadloga
mestnega prebivalstva in je zato najbolj dragocen
umik nazaj k znanju in načinu življenja primitivnih
ljudi, ki živijo v stiku z zemljo in živijo veliko dlje
časa kot moderni potrošniki. Namen gozdovniškega
gibanja, ki ga je ustanovil leta 1902, je bil, da postane
življenje na prostem resnično življenje, življenje v za-
prtem prostoru pa izjema. Mladim je želel dati nekaj
za početi, nekaj za razmišljati in nekaj, s čimer bi se
v naravi zabavali. Za gibanje je pravil, da gre bolj za
društvo na prostem, ki oglašuje življenje na prostem,
vzdržuje živali, rastline in pokrajino. Za gozdovništvo
pa je zapisal, da pokriva področje proučevanja narave,
lova, kampiranja (h kateremu spada orientacija), pre-
poznavanje zvezd, iskanje poti in razbiranje signalov
Foto: Suzana Podvinšek
ter športne dejavnosti. (Seton 1907: 2–7)
TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23
Skavtstvo ki uči vrednote in omogoča razvoj posameznika, ne
Istega leta kot Seton je tudi Baden-Powell napisal pa samo kot prostor za učenje preživetvenih veščin.
knjigo Skavt, namenjeno dečkom, da se naučijo veščin
preživetja v naravi. Pri zasnovi programa skavtske- Literatura
ga gibanja je izhajal iz lastnega otroštva, ko je sam R. Baden-Powell. Skavt: navodilo za vzgojo dobrih
opazoval ptice, zasledoval žival, in iz svoje odrasle državljanov. Ljubljana, Merkur, 1932.
kariere vojaka, ko je med domorodci živel na način, R. Baden-Powell. Skavtstvo za fante: priročnik
da so mu take vrline koristile. (Baden-Powell 1907: za odgovorno državljanstvo. Ljubljana, ZSKSS, 1997.
11) Dečkovo igrivost in željo po pustolovščini je videl R. Baden-Powell. Priročnik za skavtske voditelje:
kot priložnost, da se naučijo biti pogumni, močni, o teoriji skavtske vzgoje. Ljubljana, ZSKSS, 2015.
vzdržljivi, se pripravljeni spoprijeti z nevarnostmi in E. T. Seton. The Birch-bark Roll of the Woodcraft
pomagati drug drugemu. Verjel je, da se z učenjem Indians: Containing their Constitution, Laws, Games,
spretnosti preživetja v naravi, dečki približajo svoji and Deeds. New York, Doubleday, Page and Company,
naravni potrebi po pustolovščini, iznajdljivosti in 1907. [http://etsetoninstitute.org/wp-content/uplo-
celostnem razvoju posameznika. (Baden-Powell ads/2012/09/Birch_Bark_Roll_of_Woodcraft.pdf.]
2015: 33) O življenju v naravi je zapisal: "Tabor – ta WOSM. https://www.scout.org/method, 2017.
bi moral biti organiziran čim pogosteje. Odprto in
živahno vzdušje ter bratstvo v skupnem življenju pod
skavtskim šotorom sredi narave in okrog tabornega
ognja navdihujeta dečke, voditelju pa ponujata boljšo
priložnost, da pride v neposreden stik s skavti in vanje
vtisne svojo osebnost" (prav tam: 27). O spoznavanju
narave pa je napisal to: "Napravite njegova čutila dov-
zetna za govorico in življenje živali, za čar zvezdnatega
neba, vonj cvetlic, silo gorovij, solnčni zahod, čudno
smotrnost v življenju posameznega sesalca, žuželke
in plazilca in njihovo razmnožitev na milijone bitij
iste vrste" (Baden-Powell 1932: 339).
Zaključek
Tako Seton kot Baden-Powell sta postavila naravo
kot kraj, kjer se vršijo dejavnosti mladih v eni in drugi
organizaciji. Seton je v omenjenem delu poudarjal
navade, ki so jih prevzeli od indijancev, do praktičnih
veščin, ki so jih poznali tudi indijanci. Pisal je vse
od navodil, kako se postavi tipi, do zahtev, ki naj bi
jih člani opravljali. Med zahtevami je bilo na primer
določeno, da morajo znati zavezati 20 vozlov, posta-
viti 15 ognjev, jih zakuriti s 15 vžigalicami v različnih
vremenskih pogojih, izmeriti višino desetih dreves,
ne da bi nanje splezali, izdelati kanu in z njim pre-
voziti 100 km, poznati imena 15 metuljev in še precej
drugih podobnih znanj. Tudi Baden-Powell je navajal
praktične veščine, vendar je poudarjal tudi celosten
razvoj posameznika in kako se ob vseh aktivnostih
razvija v odgovorno in solidarno osebo. Napisal je tudi
priročnik za voditelje, da bi znali svoje člane pravilno
vzgajati in se zavedati njihove pomembne vloge kot
Foto: Matic Pandel
vzorniki mladih. Skavtsko gibanje je videl kot gibanje,
