Revija Tabor 2018/2
Doživi umetnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
40 / OD RODOV
Človek, ne jezi se
Januarja je v Osnovni šoli Cerkno potekalo že 7.
prvenstvo v igri Človek, ne jezi se. Tokrat se ga je
udeležilo kar 186 tekmovalcev iz domačega rodu,
Rodu kranjskega jegliča Sp. Idrija, Rodu srebrnih
krtov Idrija, Rodu Puntarjev Tolmin, Rodu zelenega
Žirka Žiri, Rodu soških mejašev Nova Gorica, Rodu
II. grupe odredov Celje, Rodu Sergeja Mašere Piran,
Rodu Odporne želve Anhovo, Rodu Louis Adamič Foto: Lovro Lamovšek
Grosuplje in skavtskega stega Cerkno 1.
Tekmovalci so dopoldne pričeli z igro in upali, da je
sreča na njihovi strani. Najprej so potekali trije krogi
Taborniški center
tekmovanja in le 16 tekmovalcev iz vsake kategorije
(MČ, GG in PP+) se je uvrstilo v polfinale. Za izpadle
Martinje
tekmovalce je bil pripravljen pester spremljevalni pro- Uresničevanje taborniške vizije in tkanje novih
gram. Medvedki in čebelice so v šoli izvajali zanimive prekmurskih vezi.
poskuse z mlekom, milnico, bonboni in vodo, gozdov- Taborniki Rodu Tršati tur smo v letu 2013 od
niki in gozdovnice so se odpravili na fotoorientacijo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije kupili
in scavenger hunt po Cerknem ter tako spoznavali zapuščeno in propadajočo stražnico ter 1000 m2
cerkljanske znamenitosti, iskali različne predmete ter pripadajočega zemljišča. Po vasi, v kateri se nahaja,
se fotografirali v skladu z navodili, ki so jih prejeli na smo nov rodov projekt poimenovali Taborniški cen-
začetku. Sledil je veliki finale, ki je potekal kar v šolski ter Martinje. Center se nahaja v Krajinskem parku
telovadnici, kjer je bilo ogromno igralno polje, velika Goričko ob neprometni asfaltirani cesti, blizu ene
kocka, igralne figure pa so zamenjali kar tekmovalci najvišjih točk na Goričkem, Srebrni Breg (404 m),
sami. Po napeti igri je sledila razglasitev in podelitev hkrati pa tik ob mejnem prehodu Martinje, ki meji
nagrad najboljšim. Med vsemi rodovi so največ točk na Madžarsko. Zapuščeni hiški želimo vdihniti novo
dosegli taborniki iz Žirov. Prvenstvo je pokazalo, da življenje in se zliti z njenim naravnim ter družbenim
se lahko jezijo le tisti, ki jih ni bilo. utripom. Čeprav jo je že pošteno načel zob časa, se ne
Katjuša Poljanšek damo. Verjamemo, da najboljše tabornike oblikujejo
najtežje preizkušnje!
Polni motivacije smo se lotili čiščenja zemljišča,
sečnje dreves in urejanja naše nove hiške. Na objektu
smo podrli staro in dotrajano streho ter jo nadomestili
z novo. Podrli smo tudi vse notranje stene in tako
dobili velik uporaben prostor. Na podstrešje smo
položili lesen pod, na katerem je prostor za spanje.
Zbrali smo idejne načrte za notranjo ureditev objekta.
Po uskladitvi idej smo začeli z notranjim urejanjem
prostorov in napeljavo vseh potrebnih vodov. Vzidali
smo še nekaj dodatnih oken, balkonska vrata in dimnik.
Opravili smo veliko prostovoljnega dela in porabili
veliko finančnih sredstev. Za dokončno ureditev objek-
ta in okolice bo potrebno še nekaj časa ter denarja.
Projekt smo predstavili tudi na taborniški platformi
donate.scout.org, ki je namenjena zbiranju sredstev
za taborniške projekte s celega sveta. V kolikor želiš
podpreti projekt, pobrskaj po navedeni spletni strani.
Vsake donacije bomo neizmerno veseli.
Foto: Darja Razpet
Turovci
OD RODOV / aktualno 41
Volkci na zimovanju Fotografije: Žiga Debevc
"Kam bi šli pa letos?" je najbrž eno glavnih vprašanj,
ki si ga zastavimo v rodovih, ko planiramo akcije. jedilnico in nam pripravljali vseh vrst taborniških
V Rodu Sivega volka smo že nekaj časa nazaj sklenili, dobrot – od sveže pečenih buhteljnov do kompota
da so najpomembnejše sestavine zimovanja: sneg, in vsem ljubega "makaronflajša". "Carsko! Ful dobr!
sproščeno druženje in prijetna koča, po možnosti A lahko tut repete? Hvala!" Počutili smo se kot, hm,
čim višje v hribih. v hotelu. Redkokdaj je taborniško počutje podobno
hotelskemu, kaj ne?
Nasmejanih obrazov in polnih trebuhov smo se iz
tople jedilnice spet podali na sneg: sankanje, kepanje
in bitka med mlajšimi ter starejšimi GG-ji so bili le
uvod v večerni program – znameniti krst GG-jev.
Le-ti zamenjajo rdečo rutko z zeleno, ki jo nato še
cel dan vzhičeno pogledujejo, da preverijo, če jim še
visi okrog vratu. Da bi rutko sprejeli na vseh ravneh,
je poti v kano sledil še kviz o našem rodu in dobra
ter slaba "papica".
Letos nas je pot zanesla v pogorje Košute na Nedeljsko dopoldne smo nadaljevali z zanimivimi,
planino Šija, kjer stoji Taborniški dom Šija, ki deluje poučnimi in uporabnimi delavnicami – vodniki Kaja,
kot planinsko zavetišče v okviru Rodu Kriške Gore Ana in Žiga so nam, mlajšim in starejšim, predstavili
Tržič. Zimovanje je potekalo v soboto in nedeljo, zimsko prvo pomoč, kako preveriti plazovitost terena
namenjeno je bilo GG-jem, PP-jem, RR-om in grčam. pozimi in uporabo lavinskega trojčka – žoln, sonda
Na sobotno jutro smo se z avtobusom odpeljali in lopata.
do Jelendola skozi Dovžanovo sotesko in kmalu Zaključek z lepim vremenom obarvanega vikenda
z oprtanimi nahrbtniki začeli hoditi v smeri proti bi težko bil boljši – strmina, ki smo jo vsak potihoma
Kofcam. Pot, ki je bila primerna tudi za najmlajše zasovražili po poti navzgor, nam je zdaj predstavljajala
člane, se je počasi dvigala in nas vodila do zasneženih dooolg tobogan za sani. Lopata in strmina pa sta ...
stez, po dobri uri hoje se je začela dvigati strmeje vuhuuu!
med smreke Karavank. Ko smo po približno treh Maša Fatur
urah hoje prispeli na cilj tistega dne in so se vzdihi
ter pot polegli, nam je bilo kmalu jasno, da smo se
res znašli sredi zimske idile: dober meter snega in
razgled na številne hribe. Proti modremu nebu se
je dvigal s sončnimi žarki osvetljen greben Košute,
Grintovec, antena na Krvavcu ... Skratka ni, da ni.
V taborniškem domu so nas prijazno sprejeli Simona,
Miha in njun sin Blaž, ki vsak vikend, ne glede na
vreme, preživijo na 1528 m. Za nas so dobro zakurili

