Revija Tabor 2022/1
Ven, na spomladanski zrak 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
VARNO ROKOVANJE Z DVOŽIVKAMI
VODNIKI
Z opazovanjem dvoživk v naravnem okolju prispevaš
k poznavanju te vrste. Če želiš dvoživko prijeti v roke,
upoštevaj napotke: Taborniki v naravi preživimo veliko
časa in pri tem opazimo tudi številne
1. ROKE SI UMIJ IN NAVLAŽI Če se dvoživk rastlinske in živalske vrste. Z opazova-
dotikate s suhimi rokami, lahko odstranite sluz in njem lahko pomembno prispevamo
povzročite poškodbe na njihovi občutljivi koži. Vodo k boljšemu poznavanju razširjenosti
imejte ves čas v bližini. dvoživk in njihovih različnih življenj-
skih prostorov. Opažanja in fotografije
2. NE DOTIKAJ SE OBRAZA Med rokovanjem dvoživk lahko sporočite na Informacijski
se ne dotikajte obraza, še posebej ust, oči in nosu. center za varstvo dvoživk Slovenije:
Strup dvoživk človeški koži ni nevaren, lahko pa info.varstvodvozivk@ckff.si.
draži sluznico. Po koncu rokovanja si roke temeljito
umijte z milom.
3. Z ŽIVALJO RAVNAJ SPOŠTLJIVO Bodite
nežni, da živali ne poškodujete. Dvoživke, ki ne ska-
čejo, držite v odprtih dlaneh. Brezrepe dvoživke držite
med trebuhom in iztegnjenimi zadnjimi nogami. Za
ogled paglavcev in ličink repatih dvoživk uporabite
majhno prosojno posodo z vodo. Njihova koža je zelo
občutljiva, zato jih ne prijemajte z roko.
4. POČEPNI Kadar imate v rokah dvoživko, vedno
počepnite. S tem preprečite, da bi žival padla z velike
višine in se poškodovala, če bi vam po nesreči ušla
iz rok.
5. IZPUSTI DVOŽIVKO NAZAJ V NARAVO
Ko ste si dvoživko ogledali in morda celo določili,
za katero vrsto gre, jo spustite nazaj v naravo točno
tam, kjer ste jo ujeli! Tako kot ljudje se tudi dvoživke
najbolj varno počutijo v okolju, ki ga poznajo.
Zanimivosti o dvoživkah
• Na svetu živi več kot 8.230 vrst dvoživk.
PREBERI VEČ • V nasprotju s plazilci dvoživke na koži
nimajo lusk.
• Dvoživke v naši bližini: MLAKE • V koži imajo dvoživke strupne žleze. Strup
• FROGLIFE: Just add water, How to build a wildlife jih varuje pred napadi plenilcev, bakteri-
pond jami in plesnimi, ki bi se lahko naselile na
• Glasilo Regljač njihovi koži.
• LIFE AMPHICON: https://www.lifeamphicon.eu/sl/
ohranjanje-dvozivk-in-obnova-njihovih-habitatov/ • Dvoživke so živali z nestalno telesno
temperaturo, ki je odvisna od temperature
okolja. Pravimo, da so ektotermni organizmi.
16 Gozdovniki in gozdovnice številka 1
MLAKA NA DOMAČEM VRTU
Lahko pa na vrtu skupaj z ostalimi taborniki ali starši
izkopljete čisto svojo mlako in tako pomagate pri
obnovi življenjskega prostora dvoživk.
1. Najdi primerno mesto: Izberi ravno površino
na sončni ali rahlo zasenčeni legi. Dovolj sončne
svetlobe je pomembne zlasti spomladi, saj mnoge
vrste dvoživk za mrestenje raje izberejo toplejše
vode. V bližini naj ne bo gnojenih travnikov ali virov
onesnažil, ki bi se lahko stekala v mlako. Ker večina
vrst odraslih dvoživk po mrestenju zapusti mlako,
naj bodo blizu tudi kopenska bivališča dvoživk –
gozdovi ali travniki.
2. Izkoplji primerno obliko: Na izbranem mestu
z vrvico označi obliko mlake. Dobro je, če mlaka
ni pravilnih oblik in nima ostrih robov. V premer
naj meri več kot dva metra. Ob izkopu poskrbi, da
bo mlaka večinoma globoka do 35 centimetrov,
na enem delu pa tudi do 60 centimetrov. Brežina
mlake naj bo vsaj na eni strani položna, da lahko
živali mlako zapustijo.
3. Ustvari neprepustno dno: Na dno nastajajoče
mlake namesti PVC folijo oz. folijo za izdelavo ribni-
kov, ki mora prekriti celotno izkopano površino. Pod
in nad folijo namesti še plast gradbenega filca (ali
kar staro preprogo), ki folijo ščiti pred raztrganjem.
Če so na dnu ostri kamni, jih odstrani. Dno prekrij
s plastjo izkopane zemlje ali peskom. Rob mlake
lahko obložiš z večjimi kamni, ki bodo obtežili folijo.
4. Napolni mlako: Počakaj na prvi dež, da se
mlaka začne polniti z vodo. Med čakanjem na polno
mlako lahko ob njej dvoživkam urediš kopenska
bivališča. Kosi lesa, lubja, debelejših vej in drv,
prekritih z zemljo ali večjimi kamni, dvoživkam
predstavljajo zatočišča ob neugodnih vremenskih
razmerah. Tudi v mlako namesti nekaj vej, med
katere bodo dvoživke odložile svoja jajca, dokler
se tam ne razrastejo vodne rastline. V mlako ne
vnašaj rib! Te se lahko hranijo z jajci in ličinkami
dvoživk ali z njihovo hrano.
Bravo, vzpostavil si pogoje za življenje dvoživk in pomagal ohraniti živalske in rastlinske vrste!
Sedaj boš lahko spremljal življenjski cikel dvoživk, in sicer od jajc, preko ličink do odraslih živali.
Pri določanju vrste dvoživke si lahko pomagaš z Določevalnim ključem dvoživk Slovenije.
april 2022 Gozdovniki in gozdovnice 17