Revija Tabor 2022/1
Ven, na spomladanski zrak 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Kdo se boji
drugačnega moža?
Besedilo: Tina Mervic, ilustracije: Darja Čadež
O sprejemanju drugačnosti smo v Taboru že pisali, tokrat pa se bomo posvetili inkluziji.
Verjetno ste zanjo že slišali, pa vendarle ... Če želimo govoriti o inkluziji, se moramo
najprej zavedati, da smo del družbe in da so v družbi posamezniki, ki so drugačni.
pri aktivnostih enako kot preostali posamezniki, le
z nekaterimi prilagoditvami. Takšno mišljenje pripelje
družbo na raven inkluzivnega razmišljanja, katerega
cilj je, da ustvari okolje, ki je bolj vključujoče in se
v njem počutimo dobro in sprejeto.
VSAK SE ŽELI POČUTITI SPREJETEGA
Če nas ljudje sprejemajo, se načeloma počutimo
dobro. Radi preživljamo čas v njihovi družbi, brez
INKLUZIJA – KAJ JE TO? težav se pogovarjamo, smejemo in izmenjujemo
Čeprav se sama beseda inkluzija vse pogosteje mnenja, lažje in učinkovitejše rešimo nesporazume,
uporablja, njeno sporočilo ni nič novega. Ko v družbi smo srečni in zadovoljni. Če se tako počutimo, bomo
ali organizaciji začnemo poudarjati inkluzijo, to ne zagotovo tudi bolje delovali v skupini. Dobro usklajena
pomeni, da je potrebno uvesti nove dejavnosti, ampak skupina lahko doseže več, se več nauči, odnosi so
gre za spremembo v mišljenju, preko katerega že bolj prijetni in člani si med seboj zaupajo.
obstoječe dejavnosti prilagodimo. Inkluzija temelji na
zavedanju, da smo si različni, in stremi k ustvarjanju Inkluzija tako ni namenjena samo posameznikom
okolja, ki sprejema in je dostopen vsem. s posebnimi potrebami, ampak vsem otrokom.
Temelji na spoznanju, da lahko z njo pridobimo
Različnost je povsod okoli nas. Nekateri smo si bolj prav vsi. Prilagoditve, ki pomagajo posameznikom
podobni, drugi manj. Različnost nas dela posebne. In s posebnimi potrebami, marsikdaj olajšajo življenje
tudi posamezniki z bolj izrazitimi posebnimi potre- večini posameznikov. Klančina za invalidski voziček
bami so ves čas med nami. O njih se je v preteklosti do rodovega prostora omogoči lažji dostop tudi
manj govorilo in segregacija je bila večja (npr. vklju- mamicam z otroškimi vozički, ki pridejo po svoje mu-
čenost v posebne ustanove namesto v redne šole), renčke, in starejšim s hojcami, ki jih morda povabimo
a takšni posamezniki so vedno obstajali in vedno na medgeneracijsko srečanje. Klančina lahko postane
bodo. Takšni posamezniki so del družbe in družba mini igrišče za otroke na poganjalčkih, kotalkah in
je tista, ki mora poskrbeti za vse, ne glede na njihove skirojih. Olajšano je dostavljanje in pospravljanje večjih
posebne potrebe. Pomemben pa je premik v mišlje- stvari, kot je prenašanje šotorov za na tabor in prostor,
nju, da se tudi slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, dostopen taborniku, ki si je zlomil nogo ter potrebuje
gibalno ovirani učenci in drugi, ki spadajo v skupino bergle. Z dopolnitvijo, ki je primarno namenjena
oseb s posebnimi potrebami, lahko učijo, dosegajo osebam s posebnimi potrebami, pridobi še mnogo
zastavljene cilje, spremljajo dejavnosti, sodelujejo drugih posameznikov iz različnih družbenih skupin.
36 Vsemu bomo kos številka 1
ampak spoštljiv odnos. Takšen, kot si ga želite prejeti
tudi vi. Ob pogovoru z osebo s posebnimi potrebami
imejmo v mislih:
1. Pomembno je, da smo odprti do različnosti, da
sploh vzpostavimo oziroma se odzovemo na
stik in ne pogledamo stran.
2. Trudimo se preseči predsodke in stereotipe.
Vstopimo v stik odprti za nova spoznanja, ki
Z razmišljanjem
o inkluziji in o prila-
goditvah zagotavljamo
večjo vključenost in dobro
počutje vseh, hkrati pa spod-
bujamo učenje sprejemanja in
spoznavanja ovir in težav drugih. Krepi se medsebojno
povezovanje, čut do sočloveka in empatija. Tako se lahko zamajejo naša obstoječa prepričanja.
sklene inkluzivni krog. Preko učenja drug od drugega. 3. Osebe ne podcenjujmo. Morda ne potrebuje ali
Takšna je pot v družbo strpnosti in medsebojnega ne želi naše pomoči, saj ve, da lahko določeno
spoštovanja. aktivnost opravi sama in se ob samovoljni pomoči
počuti bolj nelagodno kot prijetno.
KAKO STOPITI V STIK Z DRUGAČNOSTJO? 4. Vsak posameznik je poseben, ne glede na po-
sebne potrebe. In zato, če ne vemo, vprašajmo.
Ne sklepajmo sami, saj oseba zase najbolje ve,
Pomislite, da do vas pristopi oseba, ki vas želi kakšno pomoč ali prilagoditev si želi.
nekaj vprašati, ampak ne z besedami, temveč 5. Predvsem pa pomislimo, kako želimo, da se
s kretnjami. Kako se odzovete? Kako se ob tem drugi vedejo do nas? Kako bi se sami počutili
počutite? Začutite strah, ker ne veste kako v njihovi situaciji? To je najboljša usmeritev za
reagirati? Vam je nelagodno ali ne? Pomislite, naše vedenje.
da mora svoje vedenje spremeniti ta oseba
ali vi? Se hitro prilagodite drugačni situaciji?
Posebne potrebe so v družbi še vedno tabu tema.
Čeprav se o njih govori več in je inkluzivno razmi-
šljanje bolj prisotno, so stiki z osebami s posebnimi
potrebami manj pogosti kot drugi stiki. In ker jih je
manj, so nam bolj neznani. V neznanih situacijah pa
ne vemo, kako se vesti oziroma nas jih je lahko strah.
Mnogi se stikom s posamezniki s posebnimi potrebami
raje izognejo ali pa pristopijo neprimerno in jih ne
jemljejo za enakovredne sogovornike. Redkeje se jih
vpraša za mnenje in manj pogosto se jim da besedo.
A prav mi smo del okolja in družbe, ki ustvarja spre-
membe in ki lahko stik naredi pozitiven. Posamezniki
s posebnimi potrebami ne potrebujejo pomilovanja,
april 2022 Vsemu bomo kos 37
