Revija Gozdovnik 2002 št. 14
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
jih prepoznamo na karti; karto obrnemo tako, da se smeri
proti objektom na karti in v naravi ujemajo). Najnatančnejše
pa je seveda usmerjanje karte s kompasom. Ker je pri nas raz-
lika med magnetnim in geografskim severom dovolj majh-
na, karto usmerimo tako, da kompas postavimo v ničelno
lego, nato pa ga položimo ob stranski rob karte. Karto vrtimo
tako dolgo, da sta igla in rob vzporedna.
KOMPAS
Okrog Zemlje je magnetno polje. Silnice tega polja pote-
kajo v smeri sever – jug. Zato se magnet, ki je prosto vrtljiv ,
postavi v to smer. To lastnost magneta so poznali že Kitajci
pred tisočletji. Danes jo uporabljamo v kompasih
kompasih. Ti prvi
kompasi so bili zelo podobni tistim, ki jih lahko naredite
sami: šivanko ali buciko namagnetite (večkrat z magnetom
potegni po šivanki, vendar vedno z istim koncem magneta v
isto smer) in jo dajte na kos plute, to pa postavite v vodo –
igla se bo postavila v smer sever – jug (preverite s kompa-
(gibanje ali hoja po karti). Pri gibanju na terenu je zelo po-
membna orientacija karte. To lahko storimo tako, da jo
orientiramo po naravnih znakih (po naravnih znakih ugoto-
vimo, kje je sever in tako obrnemo karto), lahko jo po linij-
skih objektih (karto obrnemo tako, da je cesta v naravi vzpo-
redna cesti na karti), ali smereh proti objektom (poznati mo-
ramo svoje stojišče, nato določimo izrazite točke v okolici in
som). Žal pa magnetno iglo privlači vse kaj drugega, kot
samo Zemljino magnetno polje. Tudi kovine (železo), dolo-
čene rudnine v zemeljski skorji, pa električni vodniki jo lahko
odklonijo, zato moramo biti pri uporabi kompasa previdni.
GOJZAR: Malo bo treba poprijeti. Dnevi počivanja Druga težava pa je v tem, da se geografski Zemljin pol in
pred kaminom z njo, njim so dokončno mimo. Do magnetni sever ne pokrivata. Severni magnetni pol je trenut-
naslednje zime.
no nekje severno od Kanade in je kakih 1500 km oddaljen od
geografskega. Tretji sever pa dobimo zaradi zaobljenosti
Zemlje in napak pri prenosu Zemljine površine na ravno plo-
skev. To je ti. kartografski ali projekcijski sever. Razlika med
magnetnim in geografskim severom se imenuje magnetna
deklinacija (označimo jo z grško črko d). V Slovenije je ta na-
paka nekaj manj kot 2 stopinji in se s potovanjem severnega
magnetnega pola počasi spreminja. Razlika med kartograf-
skim in geografskim severom se imenuje meridianska kon-
vergenca (odvisna je od izbrane projekcije in je običajno zapi-
sana na karti; označimo jo z grško črko g). Razlika med kar-
tografskim in magnetnim severom pa imenujemo mrežni
magnetni odklon (označimo ga z N in izračunamo: N = d -
g). V Sloveniji so na srečo te razlike med tremi severi majhne
in jih lahko pri gibanju na terenu zanemarimo, upoštevati pa
jih moramo pri natančnejšem delu.
Še nekaj o razliki med kompasom in busolo
busolo: kompas je v
bistvu le magnetna igla, ki nam pomaga določiti sever. Buso-
la pa je naprava, ki nam poleg tega omogoča še določanje ko-
tov (azimuta), naklonov… Ima še lečo, ravnilo, ogledalo,
razdelitve na limbu…
Kaj, poleg določitve smeri severa, lahko še počnemo s
kompasom? Najpogosteje ga uporabljamo za meritev azimu-
tov. Azimut je na kratko kot med smerjo proti severu in smer-
jo proti izbranem objektu, katerega vrh smo mi. Kontraazi-
mut je nekaj podobnega, vendar je osnova smer proti jugu.
Razlika med azimutom in kontraazimutom je natančno 180
stopinj.
Vir: TP Orientacija, ZTS 1999
KOTLIČEK: Malo poprimi v šoli, drugače ne bo nič
s tvojo simpatijo. Veš, ima rada pametne in LOPATA: Brez skrbi, tudi zate se bližajo lepši
pridne. dnevi, ki prinašajo presenečenje. Mamo pa le
pohvali za pridnost.
