Revija Gozdovnik 2002 št. 14
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
2. list / risar skic
RISAR SKIC
SKICA TERENA
Kaj je
Skica terena je preprosta, a pregled-
na risba določenega terena. Pomaga
nam, da si predstavljamo teren, kjer še
nismo bili ali pa da se spomnimo po-
drobnosti terena, kjer smo že bili. Po-
maga nam tudi, da teren predstavimo
drugim. Zato je pomembno, da je pre-
gledna in razumljiva vsem. Praviloma
je narisana brez tehničnih pripomoč-
kov (kompas, kotomer, meter) in s pro-
sto roko. Objekti, ki jih prikazuje, mo-
rajo biti v merilu in v pravilnem medse-
bojnem razmerju.
Kaj vsebuje
Poleg osnovne risbe terena ima ob-
vezno še označen sever, merilo, ekvidi-
stanco in legendo. Vsebuje tiste objekte
in pojave na zemljišču, ki so stalni in
vidni do oddaljenosti 200 m. Običajno
je skica v merilu 1:500 do 1:2000. Teren
prikažemo le v osnovnih potezah in
tako, da ga lahko prikažemo s 4 do 8
plastnicami. Barve na skici naj bodo os-
novne, ki se že uporabljajo v kartografi-
ji. Skica ima tudi naslov ter podatke o
tem, kdo in kdaj jo je risal. Na skici so le
objekti, ki jih vidimo. Tiste, ki jih ne vi-
dimo (npr. za robom gozda), ne riše-
mo.
pod ustreznim kotom in jo podaljšamo
do krožnice in na zunanji strani krožni-
ce napišemo kot in razdaljo. Pomem-
bno je, da pri objektih merimo tlorisno
površino, ne spodnjega dela (rob strehe,
rob krošnje, ne pa stena ali deblo). Pri
hišah merimo najbližji kot. Objekte
izrišemo. Tako smo dobili ogrodje ski-
ce.
Nato v skico (brez merjenj, samo z
ocenjevanjem in glede na lego do prej
vrisanih objektov) vrišemo še ostale ob-
jekte. Objekte vrisujemo po pomem-
bnosti. Najpomembnejše najprej, nato
pa še ostale. Kar ni bistveno, izpustimo.
Prav tako tisto, kar ni stalno prisotno na
terenu. Najlažje je, če takoj za ogrod-
jem skice narišemo komunikacije (ce-
ste, poti, vodovje…). Glede na merilo
moramo upoštevati, da večje objekte ri-
šemo v merilu, manjše pa lahko tudi s
pogojnimi znaki. Za označitev objektov
uporabljamo topografske znake, če pa
jih ne poznamo, si izmislimo svoje. Te
obvezno navedemo v legendi. Označiti
moramo tudi meje površin (gozd, trav-
nik, vinograd.
Kako jo narisati
Sledi prikaz reliefa. Prikažemo ga s
Središče skice je običajno kontrolna Na terenu izberemo 3 do pet najo- ti. oblikovnicami, ki so kot plastnice čr-
točka. V bližini središča, tako da ima- paznejših objektov, ki naj bodo lepo te, ki povezujejo točke z isto višino, ki pa
mo dober pregled nad terenom, izbere- razporejeni po terenu (ne vsi na enem je v tem primeru relativna (glede na os-
mo stojišče. Označimo meje skice, obi- kupu). Objekti, ki jih izbiramo so obi- novno, ki je običajno na višini središ-
čajno je to krog s polmerom 10 cm. Oz- čajno osamljena drevesa, večja hiša… ča). Osnovno oblikovnico na robu kro-
načimo smer severa in skozi središče Do njih izmerimo razdalje in azimute ga označimo z 0 m. Nato pa glede na to,
potegnemo vzporednico s smerjo seve- in izmerjene vrednosti prenesemo v ski- kako se teren dviga ali spušča vrišemo
ra. co tako, da od središča potegnemo črto še ostale oblikovnice. Tudi te na robu
