Revija Tabor 2001/1
Obletnica 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
Astronomija Primož
Na Marsu življenje!?
Znanstveniki NASE so prepričani, da imajo dokaze za obstoj življenja na Marsu
– če že ne danes, pa vsaj pred nekaj deset tisoč leti. V meteoritu ALH84001, ki so ga
pred leti odkrili v ledu Antarktike, so namreč odkrili drobne kristalčke železovega
magnetita, snovi, ki jo tudi bakterije na Zemlji uporabljajo pri orientaciji v vodi. Na
ta način se namreč bakterije orientirajo po zemeljskem (marsovem) magnetnem
polju, na podlagi česar najdejo bolj ugodne razmere za preživetje. To odkritje pred-
stavlja revolucionarno dejstvo, da so tudi v kameninah z drugih planetov lahko fo-
Mars - Rdeči planet
silni ostanki starih prebivalcev. Obstaja torej velika možnost, da življenje na Marsu
tudi danes obstaja, morda celo pod marsovo skorjo. Vendar Mars premalo poznamo,
ZNANE_IZJAVE da bi lahko z dovolj veliko verjetnostjo potrdili zamišljeno hipotezo. Skeptiki celo
pravijo, da so lahko fosilni ostanki bakterij v meteoritu z Marsa celo zemeljskega iz-
vora, saj je ležal na tleh Antarktike dovolj dolgo (okoli 13.000 let), da so se lahko
Edino še iluzije nam vanj naselile bakterije, ki so kasneje okamenele v fosilne ostanke.
pomagajo živeti; spošto-
vati jih moramo v drugih, Popolni lunin mrk
kot tudi v sebi. Človeku,
Spet bomo lahko priča čudovitemu astronomskemu pojavu, ki bo na našo srečo
ki bi spoznal vso resnico, najbolje viden ravno iz Evrope. Če bo le vreme naklonjeno, bomo lahko 9. januarja
ne bi preostalo ničesar priča popolnemu luninemu mrku. Polna luna bo na severovzhodu vzšla že ob
drugega kot da sede na 16:16. Počasi se bo dvigala vse višje nad vzhodno obzorje, dokler ne bo ob 18:46 na-
rob ceste in joče do letela na zemljino "polsenco" – to je območje, ko gledano z Lune, Zemlja začne za-
smrti. (Edmond JALOUX) krivati del sončeve ploskve. Torej Sonce na Luno še sveti, vendar ne več s svojo popol-
LUNINE_MENE
Prvi krajec 2. 1. 2001 ob 23:33
Polna luna 9. 1. 2001 ob 21:26
Zadnji krajec 16. 1. 2001 ob 13:37
Mlaj 24. 1. 2001 ob 14:09
Prvi krajec 1. 2. 2001 ob 15:03 Meteorit z Marsa
Polna luna 8. 2. 2001 ob 8:13
Zadnji krajec 15. 2. 2001 ob 4:26
34 revija Tabor
STROKOVNO
Astronomija
Astronomija
Astronomija
no površino. Najverjetneje takrat na Luni še ne bomo opazili nič posebnega. Le zelo
pozorno oko bo lahko opazilo rahlo zmanjšano osvetlitev na spodnjem (vzhodnem)
delu lunine površine. Luna bo vse bolj tonila v lunino polsenco vse dokler ne bo do-
segla ob 19:43 zemljino "senco" – to je območje, ko gledano z Lune, Zemlja popol-
noma prekrije sončevo ploskev. Torej na Luni postane skoraj v trenutku popolna
tema. To pa je tisto, kar bo opazil vsak opazovalec z Zemlje. Naenkrat se bo začel
Luna ob popolnem mrku sveti rjavo-rdeče
pomikati oster rob zemljine sence preko luninega površja. Če bomo ta rob pogledali
z daljnogledom, bomo opazili, da ni pravzaprav tako oster. Razlog se skriva v zem-
ljini atmosferi, katere senco bomo lahko opazovali na Luni. Polna Luna se bo vse
bolj spreminjala v »krajec«, katerega lok bo obrnjen navzgor (proti zahodu), vse
dokler ne bo tudi krajec ob 20:51 popolnoma "ugasnil". Takrat bo cela Luna zajeta
v zemljini senci. Luna bo obarvana rjavo-rdeče, to pa zato, ker se še vedno nekaj
svetlobe prebije do luninega površja (svetloba s Sonca se namreč lomi v zemljini at-
mosferi). Gledano z Lune bi bila takrat Zemlja videti kot bleščeč obroč. Največjo
stopnjo mrka bo Luna dosegla ob 21:21. Takrat bo najbolj zatemnjena, vendar bo še
vedno svetila v rjavo-rdeči barvi. Luna bo v zemljini senci ostala vse do 21:50, ko bo
na skrajni vzhodni rob Lune posvetil prvi sončni žarek. Seveda bo Sonce, gledano z
Lune, še vedno delno prekrito z Zemljo. Lunin krajec se bo postopno povečeval vse
dokler Luna ne bo popolnoma zapustila zemljine sence. To se bo zgodilo ob 22:58.
Takrat bo za večino opazovalcev popoln lunin mrk končan. Vendar se bo Luna še
naprej prebijala skozi zemljino polsenco, ki jo bo zapustila šele ob 23:55, ko bo mrk
tudi dejansko končan.
VZHODI_IN_ZAHODI_SONCA
1. 1. Vzhod: 7:44 1. 2. Vzhod: 7:25
Zahod: 16:27 Zahod: 17:07
15. 1. Vzhod: 7:40 15. 2. Vzhod: 7:05
Zahod: 16:43 Zahod: 17:28
Mrki - igra treh nebesnih teles )
januar 35
