Revija Tabor 2003/12
Mini – maxi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 AKTUALNO
POHODNI TABOR Janez Kumse, Rod
Bičkova skala
Spomin na pomlad
letimo na prostor primeren za bivakira-
Lani sem se udeležil tečaja pionirstva in bivanja v naravi.
nje. Prostor smo našli hitro, vendar mi-
Bilo je lepo, poučno in nepozabno. Tečaj sem sicer
slim, da nikomur ni bil posebno všeč.
opravil, ampak ostal mi je majhen dolg, ki se mu reče
Na poseki sredi gozda smo postavili dva
"letni projekt". Pohodni tabor? Zakaj pa ne.
bivaka, v bližini pa še ognjišče. Za ve-
čerjo smo imeli "pasjo radost", ob kate-
Pohodni tabor ni pohodni, če vsak nami prelep oblačen in deževen dan. ri se vsakemu pravemu gurmanu poce-
dan ne dobiš vsaj enega novega žulja, Nebo je pokazalo vso svojo lepoto. Sive dijo sline. Med nami sta najbolj izsto-
zato se mi je zdela razdalja Rakek - in razne temne barve so se prelivale pali močvirki. Nekateri srečneži smo se
Knežak - Kozina ravno pravšnja. Vso med seboj kot v najlepši pravljici. Še izkazovali na nočni straži, drugi pa so
pot sem štel korake in tako ugotovil, da preden smo prišli do gozda je začelo de- sladko spali do osmih zjutraj.
smo z vsemi ovinkarjenji prehodili ne- ževati. Iz šotork smo si naredili impro- Jutro je bilo hladno, vendar za nas
kaj manj kot 100 kilometrov. Pohoda vizirane pelerine in se v gosjem redu je bilo važno predvsem to, da ni deževa-
se je udeležilo 11 tabornikov iz RBS, 2 zagrizli v rahlo nagnjen teren. Dež lo. Tokrat smo hodili večinoma po ma-
tabornici iz RMT, 1 iz RDV ter taborni- nam je oteževal orientacijo, saj je nova kadamskih poteh, kar je bilo za spre-
ka iz RMV in RKJ. Pisana druščina to- karta v zelo kratkem času postala kos membo kar dobrodošlo. Pred nami ni
rej. razmočenega papirja. V veliko veselje bilo nobenih vzponov, poti pa smo le
Zadnjo aprilsko nedeljo smo se vsi mi je bilo, da smo malo zašli in naleteli redko sekali. Sprememba terena je bila
glavni akterji zbrali pred železniško po- na naselje počitniških hišic, kjer smo si očitna. Mogočne notranjske gozdove je
stajo v Rakeku. Razdelili smo si nekaj malo odpočili in počakali na konec zamenjal primorski svet. Pozno popol-
skupne opreme in hrano, ki je v na- dežja. Nato je posijalo sonce in med nas dan smo prišli do Knežaka, ki je pred-
hrbtnikih zavzela kar precej prostora. vneslo nekaj pozitivne energije, ki smo stavljal naš cilj. Pri domačinih smo si z
Vsakemu, ki je v natlačen nahrbtnik jo vsi pošteno potrebovali. No, pa še vodo napolnili plastenke in se pozani-
spravil še šotorko, hlebec kruha, pla- malo smo se posušili. Mogoče mi kdo mali, kje lahko prespimo. Prostor biva-
stenko vode in konzervirano joto, bi ne bo verjel, ampak ob poti smo nalete- kiranja je bil mnogo boljši kot prvi dan,
morali dodeliti status umetnika. Ura je li na zaplate snega, kar je precej čudno imel pa je majhno, zelo majhno sla-
bila okrog pol osmih, ko smo se rahlo za konec aprila. Dan se je bližal koncu, bost. Klope. Prestavili smo se za 50 me-
zaskrbljeni podali proti Javornikom. mi pa smo bili že precej utrujeni. Odlo- trov in naleteli na še boljši prostor z ne-
Kot star maček sem ugotovil, da je pred čili smo se, da se ustavimo takoj, ko na- koliko manj klopi. Idealno. Postavlja-
AKTUALNO december 19
nje bivaka se je iz neznanih razlogov no, vendar po gozdu se ne
spet malo zavleklo, vzporedno s tem pa hodi v sandalih. Pitna
tudi večerja. Ognjišče je bilo dovolj veli- voda na dnu soteske je vse
ko, da smo lahko hkrati kuhali v dveh odtehtala. Skoraj dve uri je
kotličkih, poleg tega pa smo vsi brez te- trajalo, da smo prilezli do
žav sedeli okoli ognja. Večerja je bila naslednje vasi, kjer so nas
spet gurmanska. Odlični Jankovicevi postregli s kavo in pala-
makaroni (za Primorce "pašta") z od- činkami. Spet smo se oskr-
ličnimi pelati in najcenejšo tuno. Hra- beli z vodo in v potujoči tr-
na, ki pritegne tudi vegetarijance. Večer govini nakupili nekaj naj-
je bil tokrat bolj pester, saj smo imeli nujnejših stvari. Gozdnate
dve kitari in še nekaj sladic iz trgovine. poti so se zaključile in za-
Prebudili smo se v ne povsem son- čel se je celodnevni marš
čen torek. Dobro, da je bil zajtrk precej po razpokanem starem as-
obilen, drugače bi se s pospravljanjem faltu. Še dobro, da ni bilo
bivakov še bolj vlekli. Nekateri pravijo, veliko prometa. Kolona se
da je to naša slabost. Ob pol enajstih je precej razvlekla, zato ni
smo se začeli pomikati proti Brkinom. nenavadno, da je na kon-
Za sabo smo imeli že dva dni naporne cu prišlo do rahle zmede.
hoje in pri marsikom se je utrujenost že Vsi smo se čakali, vendar
pošteno poznala. Prvi del poti smo ho- nihče ni nikogar dočakal. Naš cilj je li za sabo, potem pa je sledil težko pri-
dili večinoma po kolovozih, travnikih bila okolica neke lovske koče pod Slav- čakovani zajtrk. Kruha ni bilo na pre-
in gozdu, nato pa so bile naše poti pre- nikom, kjer smo se vsi srečno zbrali. Bil tek, zato smo morali prešteti koliko
težno asfaltirane, kar je precej neprijet- je predvečer 1. maja, praznika dela. Bili koščkov lahko vsak poje. Pred odho-
no za razbolele podplate. Tudi to smo smo psihično in fizično utrujeni, am- dom smo razvili neko rdečo zastavo z
preživeli. Porabili smo velike količine pak nam razmere niso dopuščale počit- rumenimi znaki (tokrat brez reklame)
vode, vendar smo se sproti oskrbovali. ka. Pihal je močen veter in nihče ni toč- in jo pripeli Andreju na nahrbtnik.
Zvečer smo prišli do vasi Čelje, v bližini no vedel kaj bo prinesel. Dežja smo si Tako smo vsaj malo začutili utrip 1.
katere je naša predhodnica izvohala najmanj želeli, časa za razmišljanje pa maja. Pot nas je vodila čez Slavnik. Ne-
dober prostor za prenočitev. Sicer je ni bilo. Bivak, ognjišče in vetrobran so kaj nas je najprej odšlo na nek drug
dolgo trajalo, ampak bilo je vredno ča- bili postavljeni v pohvale vrednem ča- hrib, tako da smo si lahko Slavnik ogle-
kanja. Po večerji je sledil zabaven ve- su, poleg tega pa je bil bivak skoraj her- dali še od daleč … seveda nenamerno.
čer, ki smo ga popestrili PP progra- metično zaprt in ni skozi spustil niti Najbrž je ravno ta dogodek vplival na
mom. Narava nam z vlago ni prizana- najmanjše sapice. Lačni smo bili kot to, da smo v Kozino prispeli nekaj mi-
šala, zato je bilo ponoči mokro prav vse. volkovi, zato smo s težavo dočakali to- nut prepozno. Hodili smo skoraj brez
Prvič je prišlo do primera, da je mlado- plo juhco, kateri je sledil še twist. Tako počitka, vendar tudi to ni bilo dovolj.
letni stražar Brko bojkotiral svoje po- pravimo testu, ki ga oviješ okoli palice Vlak nam je ušel pred nosom. Prosti čas
slanstvo. Če bi bili v partizanih, ga naj- in spečeš nad ognjem. No, Veno se je lo- smo izkoristili za celjenje ran in poči-
brž ne bi bilo več med nami, tako pa til celo peke sirovega bureka. Noč je tek, za igranje kitare in obisk Istraben-
kazen še ni izvršena. Medved nas kljub bila vetrovna, nekaj kapljic pa je padlo za. S tem se je naš pohodni tabor v bis-
temu ni obiskal. šele proti jutru. Tokrat se je drugič zgo- tvu zaključil. Bilo je zelo lepo, poučno
Good morning Vietnam! Prvi del dilo, da je mladoletni stražar Brko boj- in nepozabno …
poti nas je vodil navzdol po zelo str- kotiral svoje poslanstvo. Pač, utruje- Vsem se lepo zahvaljujem za sode-
mem gozdnatem brezpotju, kar mogo- nost. lovanje.
če za nekatere res ni bilo najbolj prijet- Najprej smo vse uredili in pospravi-
