Revija Tabor 2003/12
Mini – maxi 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
40 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Meti Buh, RaR
Foto: Damijan Gašparič - Dumy, RTT
Madagaskar II.
Madagaskar je celo tako daleč, da niti strička Mc´donaldsa ni, da bi pekel hamburgerje. In
prav tako ni angleščine, čeprav se drugače zdi, da jo govori že sleherno zakotno pleme na
tem svetu. Na izbiro torej ostanejo francoščina, malgaščina in roke. Pri mojem znanju
francoščine, ki ne presega ”bonžur”, torej roke. Kakorkoli, malgaščina je enostaven jezik. Če
odštejemo narečja, s katerimi morda nabrišejo celo naš alpski narod, ostane res mična
slovnica. “Ri” je “daleč” in “zelo daleč” je “riiii”. Petelinu pa preprosto rečejo “kokoš-
moški”, da si s kopico besed ne bi zapletli življenja.
baobab ali kruhovec. Po legendi se je
bog na to drevo razjezil, ga izpulil in
zabil s krošnjo nazaj v zemljo.
Čeprav otok od Afrike loči le 400 km
širok Mozambiški kanal (in 180 milijo-
nov let) so prvi naseljenci pripluli iz Ju-
govzhodne Azije. Še danes so Malgaši
užaljeni, če se jih opredeli kot del Afri-
ke, zato se je pametno čimprej naučiti
izraza “otok Indijskega oceana”. Žal je
izredno prijazen in lep narod v dvatiso-
čih letih otoku naredil tudi precej ško-
Otroštvo pod palmami. de. Izsekali so 90 % gozda in iztrebili
Življenje večine Malgašev je skrom- celo posebne zeliščne maske za obraz, številne endemične vrste, ker so jih eno-
no. Medtem ko življenjski slog v mestih da bi njihova koža postala svetlejša. stavno pojedli. Med izumrlimi sta tudi
vedno bolj postaja podoben našemu, je Moški pa si želijo, da bi jim tako kot noju podobna žival, ki je nesla osemli-
prava “vaška scena” še vedno takšna, belcem “rastel denar kar na drevesu” trska jajca in lemur človeške velikosti.
kot je bila. Ženske se poročijo pri pet- in da bi si v miru lahko privoščili pivo, Med najbolj zanimivimi malgaški-
najstih letih, včasih z moškim, ki ga ki zdaj predstavlja tedenski proračun mi običaji se gotovo znajde “obračanje
niti ne poznajo. Ko rodijo nekaj otrok, cele družine. kosti”. V mestih je običaj izginil, na de-
se pogosto naveličajo moža in vrnejo k Da se ne bi samo vozila in prešteva-
mami. Družina šteje do deset otrok in la grbinic na malgaških cestah, sva se z
res ni nujno, da je oče le eden. Torej Dumyem podala v nacionalni park Is-
vedno dovolj tem za vaške obrekovalke. halo. Za dvajsetkilometrski treking sva
Tu še vidiš otroke, ki s kovancem v dobila simpatičnega vodnika, ki je ob
dlani vsi srečni pritečejo v trgovino po poti našel lemurje, tisočnoge, kameleo-
en gumijast bombon. Nam, belim turi- ne in ogromno kobilico z rdečimi krili.
stom, izgledata preprostost in ta poča- Živalski in rastlinski svet je poln ende-
sen tempo življenja precej idilična. A mitov, saj čez devetdeset odstotkov tu-
domačini ti dajo občutek, da bi dali vse, kajšnjih vrst ne najdeš nikjer drugje. Obstaja deset vrst kruhovcev - devet na
da bi postali beli. Ženske uporabljajo Najbolj markanten od vseh je gotovo Madagaskarju in ena v Afriki.
RAZVEDRILO december 41
želi pa ljudje še verjamejo, da mrtvi
predniki močno vplivajo na njihovo
življenje. Ko se v družini pojavijo prob-
lemi, torej gredo do grobnice in se sku-
šajo mrtvim svojcem prikupiti. Njihove
ostanke vzamejo iz grobnice, zamenja-
jo slamo, v katero so bili zaviti, in oči-
stijo, kar se očistiti da. Približevanje
grobnici je sicer zaradi svetosti prepove-
dano (in zaradi smradu odsvetovano ).
Kršenje pravil ti lahko zaračunajo v
večjem številu zebujev, njihovega gove-
da, kar je precej za študentski žep. Proti Afriki.
Zahodna obala je bila najin zadnji
cilj. Mikal naju je koralni greben s pi- Na koncu se vrneva v glavno mesto skavtinj. Le malo stran od letališča so
sanimi ribami in morskimi psi. Na za- - Antananarive. V mestu, ki ima milijon imele to noč prehod in seveda ne bi bila
četku sem se nadejala tudi lepih sonč- prebivalcev, milijon ljudi protestira na “taprava”, če se ne bi pustila povabiti
nih zahodov (Ah, ženske!), pa je potem glavnem trgu in zahteva odstop starega zraven. Bilo je res prijetno. Pod fiku-
romantično sceno vedno pokvaril kak- predsednika. Izredno stanje se nadalju- som smo plesali in peli ter čakali na
šen lačen garjav kuža, ki je hotel mali- je. Zaprli so šole in druge javne ustano- zbor. “Kaj, a na jamboree si šla?”so se
co, ali pa otroci, ki so ti želeli spet kaj ve. Še bolj očitno je bilo pomanjkanje eni od punc zasvetile oči. “Nikogar ne
prodati. Majhna vasica Ifaty premore bencina, saj so se vsi vozili samo še na poznam, ki bi bil tako zelo bogat, da bi
poleg slamnatih kočic domačinov še kurilno olje. Naju pa je občasno zaskr- si lahko privoščil kaj takega.” Po zboru
nekaj imenitnih hotelov in potapljaš- belo samo ukinjanje mednarodnih po- so nekatere vzele knjige in še malo po-
kih centrov. In tu je svet drugačen. De- letov. navljale pred veliko preizkušnjo zna-
nar, seks turizem in denar. Okrog tega Odločila sva se, da zadnjo noč nja, ki je trajala vse do šestih zjutraj. Ob
se tu vse vrti. Še dobro, da so vtis popra- kampirava blizu letališča, da nama le- večglasni himni raje nisem razmišljala
vili prašički, ki so ležali v lužah na peš- talo slučajno ne pobegne. Na poti iz o naši umetniški izvedbi “Dviga pla-
čeni cesti, drugače bi se zdelo, da to ni mesta sva se znašla v avtobusu polnem men”…
več isti otok. Zjutraj sva se poslovila in odletela
proti Parizu. Če bi vedela, da sva na
predzadnjem letalu pred ukinitvijo
mednarodnih poletov za dva meseca, bi
bila gotovo malo bolj nestrpna. Tako
pa sva lepo po malgaško (vsaj uro ka-
sneje) prišla, oziroma “ne prišla” na
letalo iz Pariza proti Benetkam. Ja, či-
sto neprimeren je ta evropski tempo…
Izredne politične razmere Rdečega
otoka so se čez tri mesece uredile. Stari
predsednik je odstopil in vse so izpeljali
brez večjih žrtev. Danes so vsi Malgaši
ponosni, da so skupaj napisali nov list
zgodovine in verjamejo v hiter napre-
Kakšna je bila šele bodičasta morska klobasa… dek revne države. Happy end.

