Revija Tabor 2003/5-6
Reši anketo in prispevaj 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
34 STROKOVNO
ASTRONOMIJA Primož
Ozrimo se v nebo
mehanizem iz Andikithire
Vsaj en predmet ročne izdelave nedvomno dokazuje, da je vsaj ena civilizacija davnega sveta
razpolagala s tako visokim tehničnim znanjem, kot ga ni pričakoval noben sodoben znanstve-
nik. V Sredozemskem morju blizu otoka Andikithire, severozahodno od otoka Kreta, so
povsem naključno našli predmet, ki je danes poznan pod imenom "Mehanizem iz Andikithi-
re". Gre za povsem naključno najdbo ob odkritju potopljene ladje, ki jo je odkrila skupina
potapljačev leta 1900, ko so iskali spužve ob kamnitih čereh nedaleč stran od otoka Andikithi-
re. Na krovu potopljene ladje so našli bronaste in marmorne kipce, ki se danes očiščeni in
razstavljeni nahajajo v Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah.
svetu, na kakšni stopnji tehničnega
razvoja je moral biti stvaritelj predme-
ta.
Prav v času, ko je Price proučeval
zgodovino znanstvenih instrumentov,
je obiskal atenski muzej in se zaprepa-
stil nad tem, kar je videl: "Nikjer na sve-
tu ni podobnega predmeta" - napisal je:
"Nič podobnega ni bilo nikdar opisano
Košček brona, v katerem so vidni zobniki v nobenem od tekstov zgodovine instru-
mehanizma iz Andikithire mentov. Po vsem, kar vemo o znanosti
Strokovnjaki iz muzeja so bili nav- in tehnologiji helenske dobe lahko za-
dušeni nad lepoto in količino odkritja ključimo, da taka naprava ni mogla
in zato niti ni čudno, da še nekaj mese- obstajati!".
cev potem nihče ni podrobneje pogledal
koščke zarjavelega brona, ki so jih iz-
vlekli skupaj z ostalimi predmeti. Ko jih Astronomska ura iz dvanajstega stoletja
je končno vzel v roke glavni arheolog Prve raziskave bronastih delčkov so
muzeja Spyridon Stais in jih natančno odkrile osnovne linije mehanizma. Z
pregledal, je v od rje razjedenih delčkih zunanje strani so vidni kazalci, pritrje-
opazil obrise zobnikov. Čeprav so neka- ni na leseno škatlico, znotraj katere je
teri strokovnjaki trdili, da gre za ostan- vidnih najmanj dvajset zobnikov. Škat-
ke "astrolaba", naprave, ki so jo takrat- lica je opremljena z napisi, od katerih
ni astronomi uporabljali za merjenje je bil tudi astronomski koledar. Najbolj
višine nebesnih teles, pa se je izkazalo, presenetljivo pa je dejstvo, da gre prav-
da predmet izhaja približno iz leta 80 zaprav za sistem diferencialnih zobni-
pred našim štetjem. Šele leta 1958 je kov, kakršni naj bi se, po navedbah tek-
predmet dobil v roke anglež Derek de stov, prvič pojavili v neki uri narejeni
Solla Price, profesor znanosti na uni- leta 1575. Šele po odkritju rentgenske
Rentgenska slika skrivnostnega mehanizma
verzi Yale v Ameriki in prvič dokazal iz Andikithire fotografije je bila leta 1971 odkrita re-
STROKOVNO maj-junij 35
snična zamotanost mehanizma iz Andikithire. Nihče ne
more z gotovostjo trditi, kako je pravzaprav mehanizem iz ZNANE IZJAVE
Andikithire deloval, niti ne, kako je prišel na ladjo natovorje- Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanova-
no s kipci. Vsekakor pa mehanizem iz Andikithire spada med
nja, koliko več bi se jih mora-lo sramovati revnih idej
eno najpomembnejših mehaničnih odkritij vseh časov.
in nazorov. (Albert Einstein)
Popolni lunin in delni sončev mrk
Poleg prehoda Merkurja preko Sončeve ploskve dne 7. maja
(glej prejšnjo številko Tabora), se bosta v maju zgodila še
dva zanimiva astronomska dogodka, vidna iz naših krajev.
Popolni lunin mrk bo nastopil 16. maja. Ob 4h07m bo Luno
pričela prekrivati Zemljina senca in jo popolnoma prekrila ob
5h17m. Luna v popolnem mrku bo pri nas zašla ob 5h36m.
Delni Sončev mrk se bo zgodil pri nas 31. maja. Sonce bo pri
nas ravno vzhajalo v času največjega prekritja. Potem bo
Luna počasi zapuščala Sončevo ploskev. Mrk se bo končal
približno uro po sončnem vzhodu. Vzhajajoči delni sončev mrk dne 31. maja
zjutraj
LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA
Mlaj 01.05. 2003 ob 14:16 1.05. Vzhod: 05:50 1.06. Vzhod: 05:15
Prvi krajec 09.05. 2003 ob 13:53 Zahod: 20:09 Zahod: 20:45
Polna luna 16.05. 2003 ob 05:37 15.05.Vzhod: 05:30 15.06. Vzhod: 05:10
Zadnji krajec 23.05. 2003 ob 02:32 Zahod: 20:27 Zahod: 20:54
Mlaj 31.05. 2003 ob 06:21
Prvi krajec 07.06. 2003 ob 22:28
Polna luna 14.06. 2003 ob 13:16
