Revija Tabor 2003/5-6
Reši anketo in prispevaj 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
36 STROKOVNO
FILATELIJA Tone Simončič
Slovenske skavtske znamke I
ske pošte. Marijan je vzdrževal pisne sti-
Omenili smo že, da je filatelija pravzaprav del novejše
ke s skavti iz Anglije, Amerike, Jugosla-
poštne zgodovine, odkar poznamo znamke. Sam izraz
vije in s skavtskimi organizacijami v
filatelija je sestavljen iz besedic fil (iz grške philos - ljubitelj)
zdomstvu. V skavtski blagajni je zmanj-
in atelija (ateles - prost pristojbin). Želim poudariti pomen
kalo denarja tudi za pošto. Imel je veli-
poštne zgodovine tudi v sedanjem času. In v to zgodovino so
ko srebrno uro, trofejo z nekega skavt-
se vpisali tudi slovenski skavti.
skega jamboreeja in je potarnal, da jo
je prisiljen prodati, da bo njegova četa
lahko prišla do denarja. Svetliču pa se
je porodila zamisel, da bi skavti lahko v
taborišču zaslužili denar za poštnino,
če bi kot kurirji vsak dan prenašali po-
što v pol ure oddaljeno Barletto proti
dodatni (skavtski) poštnini.
Tako se je Svetličič lotil izdelave ži-
gov s skavtskimi motivi. Iz pločevinke si
je naredil rezilce za linolej poda na ta-
boriščnem odru. Platnice šolskih zvez-
kov in obrabljene pisemske kuverte, ki
jih je bilo vsak dan poln koš pred tabo-
riščno komando pa je uporabil kot pa-
Ohranjeno je originalno gradivo o družine. pir za tiskanje "tiskarskih pol" znam-
delu skavtske skupine v emigraciji ta- Jeseni leta 1946 je bila zelo delavna kic. S težavo je izrezoval klišeje, ker ni
koj po vojni. Zaradi zanimivosti za ta- v italijanskem begunskem taborišču imel na voljo ustreznega orodja, zato so
borniško pa tudi slovensko filatelistično Barletta skavtska četa, ki jo je vodil motivi malce grobo narejeni.
zgodovino navajam nekaj osnovnih skavtski navdušenec Marijan Trtnik. Skavti so izdelali velik poštni nabi-
podatkov o delovanju skavtov tudi na Begunsko taborišče No. 3 D.P. Centre, ralnik in ga postavili na enem izmed
filatelističnem oziroma poštnem po- Barletta, je bila čakalnica za slovenske blokov v taborišču, skupaj z vabilom,
dročju. begunce, ki so potovali v južno Ameri- naj ljudje izkoristijo ugodnosti, da jim
Dobro poznamo še vedno ohranje- ko, večina v Argentino. Marijan Trtnik bo skavtski kurir vsak dan odnašal po-
no navado, ko skavti za božične prazni- je vodil skavtsko četo, Dušan R. Svetlič što na barlettski poštni urad proti do-
ke raznašajo pošto in na ta način pride- pa lutkarsko skupino. Skavti so bili na plačilu k italijanski poštni pristojbini z
jo do sredstev. Imamo številne nalepni- lutkarskem odru igralci in kot je obi- nalepljenjem skavtske znamkice. Za
ce (vinjete, sindarele…) kot potrdilo, čajno, vedno brez denarja. Zaradi svoje navadno pismo je bilo treba doplačati 1
da so skavti res dostavili pošto, ki jim jo discipliniranosti in aktivnosti so bili "umazano, strgano" liro, za letalsko pi-
je naslovnik tudi plačal. všeč slovenskim družinam pa tudi smo 2 liri (zato je skavtski kurir odna-
Povsem nekaj drugega pa so opra- vodstvu taborišča. Delovali so štirje deš- šal pisma večkrat na dan, pač po potre-
vili slovenski skavti v begunskem tabo- ki ( Jelen, Kragulj, Orel, Gams) in 3 de- bi), za pakete do 10 kg pa 5 lir.
rišču Barletta v južni Italiji. Sem so iz kliški vodi (Ciklama, Marjetica, Plani- Skavtski kurir je odnašal pisma si-
Senigallije preselili slovenske begunske ka). Kako je prišlo do slovenske skavt- cer na pošto, pogosto pa tudi v 15 km
STROKOVNO maj-junij 37
oddaljeno bolnico v Traniju. Večkrat pa no uprla tej proceduri. Bala se je, da bi Vse znamke so občutljive na vodo.
je pošta samo s skavtsko znamko poto- ji stroj uničili. Kasneje je Svetličič per- Za tisk so uporabljali črno, vijoličasto
vala do te bolnice. Prenašali so jo bol- foriral znamkice z urinim zobatim ko- in rdeče barvilo za žige in akvarelne
niški uslužbenci, ki so v bolnico vozili lescem, montiranim na vilice. barvice, s katerim so delali olje. Tega pa
bolnike iz begunskega taborišča, nazaj Skavtske znamkice so kmalu vzbu- niso mogli dodajati s čopičem na rahlo
pa že ozdravljene begunce. Po mnenju dile pozornost ne le med taboriščniki, nanešenim podbarvam. Ker je bilo tre-
Svetliča je bil ta ambulantni uslužbe- ampak tudi med italijanskimi filateli- ba vsako znamko posebej odtisniti, se te
nec šofer, slovenski (bivši nemški) vo- sti, zbiralci poštnih posebnosti. Iskali so razlikujejo v jakosti odtisa, s čopičem
jak v angleški službi. predvsem pisma, ki so bila v prometu, nanešene barve pa v intenzivnosti.
Dne 27. decembra 1946 je izšla torej skavtske znamkice pretiskane z ži-
prva serija znamk. Poskusno poslana gom italijanske pošte. Skavtski žigi
pisma, naslovljena na Marijana in na Tako so skavti začeli izdajati
V relativno kratki dobi poslovanja
Svetliča, sta slednja v redu prejela s znamke vseh vrst: redne, letalske, spo-
slovenske skavtske pošte so uporabljali
skavtsko znamkico. Ko pa je kasneje minske, dobrodelne in druge. Skavtski
sedem različnih skavtskih žigov, pred-
Marijan prvič sam osebno nesel cel kup kurir in celotna skavtska četa sta bila
vsem zato, ker so bili izdelani iz linole-
pisem na pošto, ga je poštarica nahruli- oproščena plačevanja skavtske poštni-
ja in so se zato hitro izrabili. Prvi, dokaj
la, češ, da v Italiji ni dovoljeno lepiti na ne, zato so to pošto ločili od ostalih po-
preprost žig, je bil svetlo-zelene barve
pisma drugih znamk razen italijanskih šiljk, zanje pa natisnili skavtske službe-
(slika št. 1). Žigi št. 2, 3 in 4 so imeli po
in naj jih torej potrga s pisem. Poštari- ne znamke. Svetlič je nekako le uspel
sredini pas (dvojni most), v katerega
co je verjetno zbodel žig "Scouts Posta- nabaviti profesionalni nožič za rezanje
naj bi odtisnili datum, česar pa dejan-
ge". Marijan pa se ni pustil kar tako linoreza, potem pa so nastajale lepše
sko niso delali, saj je bil dan oddaje itak
preplašiti in je povprašal poštnega rav- skavtske znamke.
razviden z italijanskega poštnega žiga.
natelja, kako je s to stvarjo. Ta je pošta- Organizirali so prvo skavtsko raz-
Ti trije žigi so bili črne barve.
rici pojasnil, da se take znamkice brez stavo, ob kateri so izdelali posebno spo-
Žig št. 5 je bil rdeče barve, z njim so
nadaljnjega lahko lepijo na pisma, če minsko znamko. Zanjo je linorez izde-
žigosali pošiljke, oddane na prvi skavt-
je v redu poravnana italijanska poštna lal znani arhitekt-umetnik Milan Vo-
ski razstavi, ki je trajala teden dni. Na
pristojbina. Tako je Marijan ta problem lovšek. Vse ostale znamke pa je izdelal
razstavi je posloval skavtski poštni
rešil in skavtski poštni promet je lahko Dušan R.Svetlič. Ta je posebej ponosen
urad, v katerem sta po dva skavta žigo-
stekel. na serijo "vodovih" znamk, ki so prika-
sala oddano pošto, prodajala pa itali-
Skavtska blagajna se je tako kar do- zovale živali, po katerih so bili poime-
janske in skavtske znamke. Žig št. 6 je
bro polnila, in to s tako naglico, da Ma- novani posamezni deški vodi. Ta serija
bil brez pasu za datum in črne barve.
rijan ni bil več v zadregi za poštnino. je izšla tudi kot spominski blok, za ka-
Žig št. 7 je bil le za rezervo, ker se je
Skavtske znamkice so hitro pohajale in terega je komandant begunskega tabo-
zdrobil okrogel poštni žig, s katerim so
jih je bilo treba neprestano dotiskovati. rišča odštel kar lepo vsoto lir.
žigosali pošiljke le kak dan.
Svetlič je znamkice gumiral z razredče- Prve znamke so natisnili kot po-
nim mizarskim klejem, perforiral skusne 27. decembra 1946, zadnje pa
(zobčal) jih je pa na šivalnem stroju 23. avgusta 1947, ko so se taboriščniki
neke begunke, dokler se ta ni upraviče- pripravljali na odhod v Argentino.
