Revija Tabor 2003/5-6
Reši anketo in prispevaj 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
42 RAZVEDRILO
POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič
Nemanič
Cookovi otoki:
Prvenstvena smer Te Manga
Ta dan sva želela sebe postaviti na vrh
Prihaja čas poletja. Morje že kliče, potovanja že dobivajo
Te Mange in se popoldne še potopiti v
resne obrise in ni vrag, da tudi letos ne bi nekam odkolo-
okolišnje globine. Jasno nama je bilo,
vratili. Za začetek pa pojdimo skupaj nekam daleč, kamor
da morava najti vsaj psu prijazno stezi-
bo zaneslo le redko koga med nami. Smer Pacifik: Raroton-
co proti vrhu. Seveda se je zataknilo že
ga ali bolje znani Cookovi otoki.
na samem začetku in po slabi uri iska-
nja in razmišljanja o alternativnih pri-
stopih z mačeto, ali-kako-to-že-delajo
v vseh dobrih filmih o džungli, sva na-
posled le našla nekaj, kar naju je vodilo
skozi tropski gozd. Teren se je nenavad-
no hitro začel dvigati, se še dvigal in še
malo dvignil, dokler ni postal skoraj
pokončen. Resda so otoki vulkanski,
ampak vertikalno pokončni pa res
menda niso, sva si mislila. To je bila
samo misel, vendar nevarno blizu re-
snice. Neverjetno, ampak na Pacifiku je
normalno, da med vznožjem in vrhom
ne delaš nobenih ovinkov, ne glede na
Lokalne lepotice sem tudi sama z veseljem občudovala. naklon, ki ga je pri tem potrebno pre-
Mislila sva, da se na Pacifiku samo mi z obveznim cvetom za ušesom, magati.
poležuje, zamaknjeno zre v osamljen šnorkljanje po živopisani koralni plitvi-
bel oblak, ki se vozi po turkiznem nebu, ni z izogibanjem belo-črnim morskim
in tu pa tam namoči razbeljene ude v kačam pa sodi že med adrenalinske ti-
ravno prav toplo lagunsko modrino. homorske športe, ki jih bomo danes
Ne! Počne se vse kaj drugega, četudi malce podrobneje obdelali.
otok, ni ravno ne vem kako velik! Če Pri tem nimam v mislih kakšnih
prav pomislim, je krožna cesta, ki vodi trivialnih morskih psov, ampak navad-
tik ob obali, dolga ravno toliko kot ob- ne kopenske pse in prvenstven slovenski
voznica okoli Ljubljane (32 km). Mož- vzpon na najvišji vrh Rarotonge: Te
nosti za ne-dolgočasenje je kar nekaj: Mango. Meri dobrih šmarnogorskih
igranje odbojke ali rugbya z domačini, 600 metrov plus in je eden od bolj zah-
posedanje v pristanišču z oprezanjem tevnih 0-tisočakov, na katere sva se
za edino ladjo, ki te utegne popeljati na imela priložnost skobacati.
ultra najlepši atol Pacifika-Aitutaki, Hja, dan je bil kot vsak drug: mo-
Kar nekajkrat sem se hotela obrniti, vendar
špeganje za plečatimi tetoviranimi do- der, brez oblačka, počasen, da ne rečem mi Tjaž ni pustil, in vsakih nekaj minut sem
mačini in bujno lasatimi domačinka- len, vsekakor pa lahkoten za začetek. obžalovala najino odločitev za vzpon.
RAZVEDRILO maj-junij 43
Kar naenkrat sva se znašla sredi plezarije. Dobesedno ple-
zarije! Bila sva na grebenu med koreninami zgornjih dreves
in krošnjami spodnjih! Ure so tekle, midva pa sva se ubadala
s strmino, tropsko vročino in še dvema klateškima psoma, ki
sta se skupaj z nama odločila osvojiti vrh. In smo tudi ga! Z
vrha so se nam odpirali nori pogledi na laguno in vse nazob-
čane z džunglo poraščene grebene otoškega masiva, ki jih je
vulkanska erupcija z vso silovitostjo vrgla proti nebu. Ker na
vrhu ni bilo vpisne knjige, utemeljeno trdiva, da sva prva Slo-
venca, ki sva potegnila prvenstveno smer na vrh Te Mange s
pasjo odpravo. Pasjo druščino pa je bilo težje spraviti dol kot
gor, saj je bil spust za uboge pasje dušice enostavno prevelik
izziv, kar je pomenilo nošenje najinih dveh prijateljčkov do-
beršen del poti.
V dolini sta najina dva kompanjona v znak hvaležnosti
kar naenkrat kot pobesnela planila na dvorišče neke hiše, za-
vila vrat enemu ali dvema petelinoma in nama ju prinesla.
Midva pa sva iskala najbolj eleganten izhod iz situacije, kajti
kazalo je, da kmetija ni zapuščena! Na hitro sva se spogledala
in jo ucvrla po najbližji poti nezgrešljivo do Tihega oceana in
zadovoljna namočila razbolele ude v prijetno toplo vodo ter
na obzorju opazovala žareče-rdečo kroglo! Tjaž z najinima mrcinama tik pred vrhom.
