Revija Tabor 2005/9
Majhnost 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
30
11. Poleg očitno velike fotogeničnosti imata tudi druge 12. Blaž, kakšne so pa tvoje druge vrline?
vrline, kajne? LUKA: Jst vem, jst vem! Blaž je špeglar, strasten ljubimec,
PERO: Sem prostovoljni gasilec, ulični glasbenik in artist rejec solčavsko-bistriške ovce in kranjske čebele.
(bruhalec ognja) in strasten gobar. 13. In sedaj naj odgovori tudi Blaž ☺!!
LUKA: Jaz pa sem član civilne zaščite, komedijant, kaja- PERO: Jst vem, jst vem ...
kaš, postopač, pridelovalec vina in strasten ljubitelj namizne- 14. Vprašanje je bilo namenjeno Blažu, veš, Pero!
ga nogometa ter dopisnega šaha. Igram pa tudi kitaro pri Ta- BLAŽ: Zelo rad imam čokoladni sladoled!
censkih modelih. 15. Luka, nekaj se govori, da greš letos v Gozdno šolo na
inštruktažo. Torej imaš visoke ambicije pri taborniškem
koritu?
LUKA: Vsekakor! Taborniško korito je dovolj veliko, da se
nahranijo še ena lačna usta. Za inštruktažo me je navdušil
moj mentor in mecen Emil. Ko bom dovolj visoko, se bom
zavzemal za sprejem novega priročnika o zborih.
16. Tudi ti Pero načrtuješ kaj podobnega?
PERO: Ne, jaz sem bolj sramežljive sorte.
17. Ker je že ura zelo zgodnja bomo tale prijeten klepet
zaključili z zadnjim vprašanjem! Ali bi želeli kaj spo-
ročiti svojim oboževalcem?
PERO: Kupujte Tabor pri vašem najljubšem prodajalcu
časopisov in spremljajte TV prodajo, kjer bo kmalu v ponudbi
domači set Bine in Dane. Z njim bo vsak lahko postal tak, kot
sva midva.
LUKA: Življenje je kot ura. Bije in se razbije!
BLAŽ: Na naslednjih volitvah ZTS volite koalicijo Bine in
Dane in tako dajte svoj doprinos k večji dozi smeha v tabor-
niški organizaciji.
Prigrizek z Binetom in Danetom
Bine in Dane z nagrajencem nagradnega vprašanja julijskega
fotostripa. Iz množice odgovorov, ki so se vsuli k Binetu in Danetu,
smo izžrebali srečnega nagrajenca, Miho Veršnjaka, in ga povabili na
prigrizek. Miha nam je zaupal, da je velik oboževalec Bineta in
Prizora z dveh najbolj nevarnih snemanj fotostripa - Avtocesta in Daneta. Srečanja s slavnima igralcema je bil zelo vesel, še bolj pa je
Ležanje na plaži. Foto: Blaž Verbič. bil vesel prigrizka. Foto: Blaž Verbič.
september 31
Primož Kolman
primoz_kolmanŽyahoo.com ASTRONOMIJA
Kaj je magnituda
Že Ptolemej je vse zvezde, ki jih lahko vidimo s prostimi očmi, razdelil v šest razredov. V
prvi razred spadajo najsvetlejše zvezde, v šesti razred pa tiste, ki jih še komaj zaznamo s
prostimi očmi na temnem nebu, seveda daleč od motečih mestnih luči. Vse ostale zvezde
so nekako porazdeljene vmes. Tako še danes pravimo, da prvemu razredu pripadajo
zvezde prve magnitude, drugemu razredu zvezde druge magnitude in tako dalje. Ob
odkritju daljnogleda oziroma teleskopa, s pomočjo katerih vidimo še bolj šibke zvezde, se
je lestvica še povečala. Z modernimi teleskopi vidimo lahko tudi zvezde tridesete magnitu-
de in več. Po drugi strani pa so astronomi morali izmeriti tudi magnitudo Sonca, ki je
skoraj neprimerljivo svetlejše od zvezd. Za Sonce, Luno ter najsvetlejše planete so morali
uvesti celo negativne magnitude. Sonce na primer, ki je najsvetlejše nebesno telo, sveti z -
26,7 magnitude.
Astronomom je danes izražanje zvezd in drugih nebesnih
teles v magnitudah nepogrešljivo pri določanju, kako svetlo LUNINE MENE
jih vidimo. Ko namreč rečemo, da neko nebesno telo sveti z
določeno magnitudo oziroma je določene magnitude, pove- Mlaj 03. 09. 2005 ob 20:46
mo natančno koliko svetlobe z nekega nebesnega telesa Prvi krajec 11. 09. 2005 ob 13:38
doseže opazovalca. Izražanje v magnitudah nam torej ne Polna luna 18. 09. 2005 ob 04:02
pove, koliko je v resnici zvezda ali drugo nebesno telo svetlo, Zadnji krajec 25. 09. 2005 ob 08:42
ampak le kako svetlo jo (ga) vidimo. Upoštevati moramo na Mlaj 03. 10. 2005 ob 12:28
primer dejstvo, da so zvezde različno daleč od nas. Tiste bolj Prvi krajec 10. 10. 2005 ob 21:02
oddaljene so v resnici lahko celo bolj svetle od drugih, a se
nam zaradi njihove oddaljenosti zdijo mnogo manj svetle.
Luna, na primer, oddaja bore malo svetlobe (le tisto, ki se od
Začetek jeseni: 23. 09. 2005 ob 00:21
nje odbije), pa je, gledano z Zemlje, poleg Sonca najsvetlejše
nebesno telo. Temu je tako le zahvaljujoč dejstvu, da nam je
najbližje.
Delni sončni mrk
Dne 03. 10. 2005 bomo v jutranjih urah iz Slovenije lah-
ko opazovali delni Sončni mrk. Gre sicer za kolobarjasti mrk,
kar pomeni, da je Luna navidezno manjša od Sonca in v kra-
jih s centralnim prekritjem ustvari kolobar Sonca. Kot kolo-
barjasti mrk bo najprej viden na Atlantiku. Potem gre črta
centralnega prekritja prek osrednje Španije, neposredno
mimo Madrida in nadaljuje pot preko Sredozemlja, Severne
Afrike in konča v Indijskem oceanu. Pri nas bo viden delni
sončni mrk s pričetkom ob 09:48. Iz naših krajev bo Sonce vi-
deti najbolj zasenčeno ob 11:13. Konec mrka bo ob 12:37. Dne 03. 10. 2005 bomo lahko opazovali delni sončni mrk.
