Revija Tabor 2016/2
Boljši svet v2.0 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 / VEŠČINE
Mokrišča
Besedilo in fotografije: Tadeja Rome
Ko nas nekdo vpraša, kaj je mokrišče, navadno pomislimo na močvirje ali barje. Obstaja več definicij
o tem, kaj so mokrišča, ki se med seboj rahlo razlikujejo. V tokratnem prispevku jih bomo raziskali
skupaj.
Definicija po Cowardinu pravi: “Mokrišča so pre- Pomen mokrišč
hodni habitat med vodnimi in kopenskimi sistemi,
Poglavitni pomen mokrišč je zadrževanje vode -
kjer je voda dominantni dejavnik določanja razvoja
pravimo, da so “naravni vodni zbiralniki”. Napajajo
tal in bioloških združb. Nivo podtalnice mora segati
podtalnico, jezera, reke, ki pa napajajo mokrišča. Ker
vsaj zelo blizu površine ali nad njo.” Tu pa delimo
zadržujejo vodo, tudi preprečujejo poplave, saj delujejo
mokrišča v dve kategoriji - nešotna in šotna močvirja.
kot spužve, ki vsrkajo površinsko odtekajočo vodo in jo
Mokrišča v Sloveniji pokrivajo manj kot 5 % površine.
nato počasi oddajajo. Z izhlapevanjem vode pozitivno
vplivajo na lokalno podnebje (mikroklimo), s čimer
astanek šote, visokih in nizkih
N ozračje ohlajajo in vlažijo. Delujejo tudi kot naravne
barij čistilne naprave, saj lahko rastline do določene mere
akumulirajo strupene snovi in hranila iz vode, ki jih
Za visoka in nizka barja je značilna šota. Ta nas-
ne sprostijo nazaj. Poleg tega mokrišča predstavljajo
tane z odmiranjem šotnega mahu (Sphagnum sp.).
tudi življenjsko okolje mnogih rastlinskih in živalskih
Za njegovo rast so pomembni naslednji dejavniki:
vrst, ki so se prilagodile na tako okolje.
stabilen nivo podtalnice, anaerobne razmere (brez
kisika) in zmanjšana dostopnost hranil. Šotni mah
z rastjo privzema velik delež hranil iz okolja, zniža
se tudi pH območja, kar negativno vpliva na rast
višjih rastlin. Ko šotni mah raste, pod njim ostajajo
odmrle plasti tako šotnega mahu kot tudi drugih
rastlin, ki pa zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo,
temveč se kopičijo in to imenujemo šota. O nizkih
barjih govorimo takrat, ko je plast šote tako nizka,
da se rastline napajajo s padavinami ter tudi s talno
vodo z mineralnimi snovmi. Ko pa je plast šote tako
debela, da rastlin ne napaja več talna voda, temveč
le padavinska, govorimo o visokih barjih.
nešotna močvirja šotna močvirja
ne tvorijo šote tvorijo šoto
občasno poplavljena trajno mokra oz. zasičena z vodo
risotna velika sezonska ali dnevna nihanja
p majhna sezonska nihanja podtalnice
nivoja podtalnice
sladkovodna, bibavična, solinska mokrišča v isoka barja, nizka barja, gozdnata barja (porasla z drevesi
in grmi) in poplavni gozd (mangrove)
Sečoveljske soline, Cerkniško jezero ... Lovrenška barja (Pohorje), Zelenci ...
VEŠČINE / dogodivščina 13
Slovenska mokrišča kot primeri
Če bi radi izvedeli več, lahko raziskovanje
zavarovanih območij nadaljujete z viri, s katerimi sem si pomagala pri
Za ohranitev biotske raznovrstnosti rastlin, živali pripravi članka:
in habitatov je Evropska unija uvedla omrežje Natura • Projekt WETMAN: www.wetman.si
2000. Ob pridružitvi EU je tudi Slovenija določila • O Ljubljanskem barju: www.ljubljanskobarje.si
seznam zavarovanih območij, med katere spadajo tudi • Za starejše bralce: D. Stopar – Ljubljansko
mokrišča, npr. Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, barje kot modelni talni ekosistem, pregled in
Zelenci, Pohorje, Cerkniško jezero in Ljubljansko barje. klasifikacija mokrišč (marec 2013, dostopno na:
http://web.bf.uni-lj.si/zt/mikro/homepage/
barje1.pdf).
Ljubljansko barje • Za starejše bralce: G. Beltram – Mokrišča v pu
Ljubljansko barje je območje, ki leži med Ljubljano, blikaciji Vodno bogastvo Slovenije. J. Uhan,
Vrhniko, Krimom in Škofljico ter se razprostira na M. Bat (ur.), Ljubljana, 2003, Agencija Republike
približno 160 km2, kot krajinski park pa je zavarovanih Slovenije za okolje (dostopno na straneh ARSO).
135 km2. Skozenj teče reka Ljubljanica s številnimi
pritoki, ki se vijejo po poplavnih in mokrotnih trav-
nikih. Na Ljubljanskem barju najdemo tudi osamelce,
manj ugreznjena območja, med njivami pa jarke in
mejice - grmovja, ki nudijo zatočišče številnim živa-
lim. Območje je pomembno kot življenjski prostor
rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi so nekatere
tudi ogrožene. Prav tako pa je pomembno za človeka
- šoto so do konca 19. stoletja rezali in uporabljali kot
gorivo, z izsuševanjem barja, z začetki v 18. stoletju,
se je lahko razvilo kmetijstvo, območje pa je postalo
primernejše tudi za poselitev.
Projekt Wetman
V letih med 2011 in 2015 je potekal projekt Ohra-
njanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Slove-
niji - WETMAN s ciljem obnoviti in izboljšati stanje
šestih slovenskih mokrišč, ki so tudi opredeljena kot
območja Natura 2000: Pohorska barja, Zelenci, Mu-
ra-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal. Sodelujočim
je cilj uspelo izpolniti.
Vid je navdušen: Ali ste vedeli,
da je 2. februar svetovni dan
mokrišč? Prav tako pa ne po
zabite, da lahko ob raziskovanju
mokrišč osvojite tudi veščino
Poznavalec živali 2!
