Revija Tabor 2016/3
Voda, vir življenja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
12 / VEŠČINE
Celinske vode
Veščina Meteorolog
Besedilo in fotografija: Tadeja Rome, slika: Petra Grmek
Ali se zavedamo, kako zelo pomembna je čista voda za celoten planet, ki vključuje tudi nas, ljudi?
Da lahko nekaj resnično varujemo, moramo to tudi poznati, zato se bomo v tokratni številki
posvetili celinskim vodam.
Voda - spojina, ki omogoča življenje. Predstavlja Jezera
71 % površine Zemlje, 70 do 85 % človeškega telesa ... Jezera so velike stoječe vodne površine. Njihov
Pomembno vlogo je odigrala tudi v razvoju človeških izvor oziroma nastanek je raznolik. Tektonska jezera
civilizacij. Za začetek spoznajmo kroženje vode oziro- so nastala zaradi delovanja tektonskih plošč v prete-
ma vodni krog. Sonce ogreva vodo, ki zato izhlapeva. klosti in so izjemno stara (Bajkalsko, Ohridsko jezero),
Ob tem nastaja vodna para, ki se zaradi ohlajanja na ledeniška jezera pa so nastala kot posledica topljenja
višini zbira v vodne kapljice in tako nastanejo oblaki. ledenikov v pleistocenu (Bohinjsko, Blejsko jezero).
Iz oceanov izhlapi približno 7-krat več vode kot iz Vzrokov za pojav jezer organskega nastanka je več,
celinskih voda, zato so oceani odločilni za vodni del reke lahko zajezijo rastline ali živali (npr. bobri).
krog. Voda prav tako izhlapeva iz rastlin. Na Zemljo Poznamo tudi antropogena jezera, torej tista, ki jih je
se vrača v obliki različnih padavin. 79 % vode se vrne ustvaril človek, z zajezitvijo reke ali pa so nastala kot
nazaj v oceane, 21 % vode pa se vrne na kopno. posledica industrije (Velenjsko jezero). Jezera so najbolj
stabilni ekosistemi na svetu in vplivajo na lokalno
podnebje. Imajo dolg zadrževalni čas, kar pomeni,
da se snovi, ki pridejo v jezero, usedejo na dno, iz
usedlin pa se v vodo spet sproščajo mineralne snovi
(npr. žveplo, dušik, fosfor). Ti elementi so pomembni
za življenje, vendar ne v prevelikih količinah. Zato
je zelo pomembno, da jezer ne preobremenjujemo
z vnosom tovrstnih snovi.
Čarobna gostota vode
Pomembna lastnost vode, ki ima izjemen biološki
Ali veš, da lahko tudi sam preizkusiš, na kakšen pomen, je gostotna anomalija, kar pomeni, da je
način deluje vodni krog? Vzemi manjši lonček, ga voda najbolj gosta pri 4 °C. Zaradi tega prihaja do
napolni z vodo, vstavi v prozorno vrečko in daj na mešanj različno gostih plasti vode v jezerih. Ko se
sonce za vsaj nekaj ur. Opazil boš, da je vode v lončku voda na površini ohladi na 4 °C, je najgostejša in se
vedno manj, v vrečki pa se pojavijo kapljice. Če boš zato potopi na dno. Ob nadaljnjem ohlajanju voda
vodo, ki se je nabrala v vrečki, ponovno zlil v lonček, zamrzne od gladine navzdol, nastane led, ki pa je dober
boš ugotovil, da je količina vode enaka kot na začetku! izolator in prepreči nadaljnje ohlajanje, tako pa na
dnu ostane tekoča voda. Spomladi in jeseni se voda
Groba delitev celinskih voda v jezeru premeša, poleti pa se spet pojavijo plasti - le
da je tokrat najhladnejša voda na dnu in toplejša na
ledeniki in sneg 69,59 %
gladini. Mešanje plasti v jezerih je pomembno zato,
podtalnica 30,1 % ker tako prihaja do prehajanja organskih snovi, or-
stoječe vode (npr. jezera, kali, mlake) 0,26 % ganizmov in hranil.
tekoče vode (npr. potoki, reke) 0,006 %
mokrišča 0,03 %
VEŠČINE / dogodivščina 13
Tekoče vode
Tekoče vode, npr. reke, potoki, studenci ... pred-
stavljajo najbolj dinamičen del celinskih voda. Potok
in reko lahko ločimo glede na pretok: potok teče
z manj kot 20 m3/s, reka ima večji pretok. Prav tako
se reka izliva v jezero, morje ali ponikne, medtem ko
se potok izliva v reko.
Svojo pot tekoče vode začnejo z izvirom, kjer se
stikata podtalnica in površinska voda, tok pa delimo
na tri dele: zgornji, srednji in spodnji tok, ki se raz-
likujejo glede na temperaturo, hitrost vode, relief,
vnos organskih snovi, floro in favno.
Reka se zaključi z izlivom. Reko in njeno prispevno
območje poleg same struge predstavlja tudi poplavna
ravnica, ki je lahko široka tudi več 100 m ali nekaj
kilometrov. Ob novogradnjah je zato pomembno,
da se ljudje tega zavedajo, saj se tako lahko izognejo
poplavam svojih bivališč!
Rečni režim
Rečni režim pomeni redno povprečno nihanje
vodostaja med letom, največji vpliv nanj ima podne-
bje. Reke s snežnim režimom imajo najvišji vodostaj
v času taljenja snega in ledu (Drava in Mura). Reke
z dežnim režimom imajo najvišji vodostaj ob dol-
gotrajnem deževju (npr. Dragonja in Reka). Poznamo
pa tudi mešane režime, kjer na količino vode vpliva
več dejavnikov, npr. sneg in dež (snežno-dežni režim
imajo npr. Sava, Soča, Savinja).
Vse reke, ki se iz določenega območja stekajo v isto
morje, spadajo v isto povodje. V Sloveniji imamo
donavsko (črnomorsko) in jadransko povodje: Sava je
glavna reka donavskega, Soča pa jadranskega povodja.
Tako kot stoječe celinske vode (npr. jezera) so tudi
tekoče vode na udaru prekomernega vnosa snovi, npr.
iz kmetijstva in urbanih območij, kar v skrajni meri
privede do pogina organizmov, tudi rib. Zato tudi
na taborjenju raje uporabimo biološko razgradljiva
mila in detergente. Ne smemo pozabiti, da se pitno
vodo črpa iz podtalnice ali pa celo neposredno iz
površinskih voda!
Vid je vesten: Izkoristite
priložnost in 22. marca, na
svetovni dan voda, osvajajte
veščino Meteorolog!
