Revija Tabor 2016/3
Voda, vir življenja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
28 / INTERVJU
Naravovarstvo povezuje,
kar je politika razdružila
Besedilo: Tea Derguti
Foto: Osebni arhiv intervjuvanca
Leon Kebe je član cerkniškega taborniškega rodu že od prvega občnega zbora naprej, kasneje tudi
vodnik in član kluba, v študentskih časih so bili taborniki zanj oblika druženja, stiki pa ostajajo še
danes. Med najinim intervjujem je v ozadju prijetno čivkalo, Leon je po stroki namreč ornitolog. Ravno
ob nastajanju intervjuja mineva četrto leto, odkar je začel delati pri WWF - Svetovni organizaciji za
zaščito narave, kjer z ekipo povezuje in razvija politično razdruženo območje Dinarskega loka na
območju bivše Jugoslavije in Albanije. Pred tem je bil direktor Notranjskega regijskega parka in
Krajinskega parka Radensko polje, ki trenutno tako kot večina zavarovanih območij v Sloveniji nima
upravljavca. Službeno je precej po sestankih, tako da narava ostaja aktivnost za čez vikend, ko se iz
Zagreba vrne domov v Cerknico.
Kaj je bolje: da gre naravovarstvenik v politiko ali da Kateri so po tvojem mnenju največji uspehi projekta
se gre politik naravovarstvo? Parki Dinaridov?
Oboje je velika škoda. Eno zato, ker izgubimo Uspehov je veliko, povezali smo ljudi na območju,
naravovarstvenika, drugo pa zato, ker politik načeloma ki je bilo nekaj časa slabo povezano zaradi dogodkov
ne vzame v ozir vseh vidikov varstva narave ali samega v preteklosti. Po letu 1986 smo prvič povezali vse parke
varstva narave. Mogoče bi bil pametnejši proces, da v mrežo in to vodi k večjemu znanju in boljšemu varo-
začnemo naravovarstveniki izobraževati politike, kaj vanju narave. Z ljudmi, ki prepoznajo naše delovanje,
narava sploh je. Če bi bili politiki taborniki, bi bilo smo spremenili pogled na varovanje območij. To ni
mnogo boljše. varovanje narave pred ljudmi, ampak je vključevanje
lokalnih ljudi v varovanje njihovega okolja.
MNENJE / aktualno 29
INTERVJU
Se mišljenje ljudi kaj spreminja, vidijo v varovanju Kaj pa meniš o tem, ko korporacije v zameno za to,
območij večji smisel kot nekoč? da opravljajo svojo dejavnost, ki dostikrat prispeva
V zadnjih 20 letih, kar se ukvarjam s tem, večina k uničevanju okolja, plačujejo prispevke?
ugotavlja, da jim razvoj ne prinaša dobrobiti in da To je t. i. ‘green washing’, pri čemer želijo korpo-
morajo poskrbeti za svoje zdravje, čist zrak, vodo in racije kupcem pokazati, da niso tako zelo škodljive,
ohraniti mesta, kamor se lahko zatečemo in imamo kakor pa v resnici so. Ta sistem je zdaj že več ali manj
stik s samim seboj. Težko je Sloveniji govoriti o tem, prepoznan, ljudje se ga izogibajo in se borijo proti temu.
ker imamo še zelo veliko ohranjene narave. Eden V WWF je proces partnerstva dolgotrajen in
mojih glavnih ciljev je pokazati ljudem, da so parki podjetje mora iti v temeljito presojo. Mi ne delamo
prostor, kjer lahko s pravilnim upravljanjem pridejo tako, da bi neko podjetje prišlo k nam, ker bi uničilo
tudi do ekonomske in socialne koristi. Govorimo neko jezero, potem bi pa radi dali denar za nek gozd,
o trajnostnem kmetijstvu, rabi gozdov, izobraževa- to pri nas ne gre. Ker smo res načelni.
nju, zdravju.
Kakšen je tvoj pogled na (državne) meje?
Verjetno si večina ljudi ne predstavlja, da so zava- Kakršne koli meje so traparija, sploh če so nena-
rovana območja lahko dobičkonosna? ravne. Če pogledamo politične - nekdo je potegnil
Takšna območja nam dajejo koristi, ki jih jemljemo mejo na papirju in vsi se moramo, nekateri se tudi
za samoumevne, skrbijo za nas. Čistijo nam vodo, želijo, tega držati. To je traparija. Meje niso problem,
zrak, nas ščitijo pred plazovi, vetrom, orkanskimi problem so ljudje.
neurji, uravnavajo temperaturne razlike, ponujajo
“
nam prostor, kjer se lahko umirimo, gremo na izlet.
Ničesar ne moreš proizvajati, če delavci ne morejo
Saj medved vendar ne ve,
dihati. Brez vode tudi hrane ni.
kje je meja med Hrvaško in
Ekološki turizem je panoga, ki najhitreje raste.
Slovenijo.
Sedaj je pa na nas, ali na takšnem območju zgradimo
hidroelektrarno, od česar bo imel nekdo, ki živi izven
tega območja, čez 10 let veliko denarja, ali bo tam
trajnostno živelo 20-30 družin. Pa žičnata ograja, ki jo je država postavila na meji
ob Kolpi?
Ne gre torej za to, katera energija je najbolj zelena? Žičnata ograja pa je še večja traparija, to ni način.
Ni oblika energije tista, ki je boljša ali slabša, ampak S tem naredijo več škode kot koristi. Z ograjo lahko
je razlika v tem, kako je proizvedena. Lahko je vetrna povzročijo propad populacij velikih zveri - prepreka
energija čistejša, ampak vprašanje je, kje je postavljena pobija osebke, preprečuje njihovo selitev, iskanje
vetrnica. Ne smemo gledati samo na denar ali samo hrane. Saj medved vendar ne ve, kje je meja med
na ekologijo. Ne moremo reševati vsega po enakem Hrvaško in Slovenijo.
vzorcu. Obstajajo rešitve, ki so običajno dražje in zato
se jih investitorji ogibajo. Tu je priložnost za nevladne WWF je že leta 1973 podpisala dokument o sodelo-
organizacije, javnost in tabornike, ki lahko nastopimo vanju s skavti.
proti temu, da bi gledali le na svoj dobiček. Imejte ga, Resnično si želim sodelovanja s slovenskimi
poskrbeti pa morate tudi za naravo in ljudi, ki tam taborniki, stvari, ki jih počnemo, so zelo sinergične.
živijo. Mi smo tu zato, da ponujamo znanje, da se te Taborništvo je način življenja in je dvigovanje zavesti
rešitve najdejo. o varovanju narave. Če bi to počeli skupaj, bi bil
uspeh še večji. Kajti več ko veš o neki stvari, bolj jo
Se da k ohranjanju narave nagovoriti tudi podjetja? imaš rad in bolje jo čuvaš. Z naravo je enako, več ko
Organizacija WWF sodeluje z veliko podjetji po vemo o njej, bolj ko se zavedamo njenih zakonitosti,
svetu, npr. ravno zadnjič sem bil na obisku Ikee v Za- več nam lahko ponudi. Odnos in skrb do narave se
grebu, kjer delamo na certifikatu o rabi gozdnih virov izboljšata in vsi imamo korist.
in tekstilu iz trajnostnega bombaža. Skupaj najdemo
rešitve za naravo. Govorimo o vizionarskih podjetjih,
ki gledajo na dolgi rok.
