Revija Tabor 2002/2
Skupaj 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
16 AKTUALNO
V RAZMISLEK Fr. Skulj
Nekaj za naše skavte
Koncem junija 1. 1923 so se otroci Dolgega dola,
ki so šli iz šole, silno čudili neobičajno oblečene-
mu tujcu. Na glavi je nosil širokokrajni klobuk,
oblečen je bil v kratke, komaj do kolen segajoče
irhaste hlače in zelenkasta srajca mu je pokrivala
telo. Za vratom je imel nežen, zeleno pisan robec,
v rokah pa dolgo palico.
Nikoli še niso videli tako oblečene- vodja skavtov. Prišel je pregledat dolini- zema skoraj izključno smrekov gozd.
ga človeka. Bil je komaj 30 let star. Nje- co ter iskat primeren prostor za bivaki- Ljudstvo pridela na svojih poljih malo,
gov obraz jim je bil prikupen, smehljaje ranje svoji četi. Posebno pozorno je mo- preživlja se z gozdarskim delom. Kakor
jih je ogovoril. Niso ga razumeli, plahi tril ozko dolino, po kateri teče bister po- že omenjeno, teče po dolinici bister po-
so gledali v tla. Pa jim spregovori v slo- toček, ki žene več mlinov in žag. Dolini- tok, ki pa ni tako nedolžen v deževju in
venskem jeziku in mahoma so ga ob- ca je obljudena, vendar strnjenih vasi nalivih. Vsi znaki kažejo, da naraste po-
stopili ter kazali voljo pogovarjati se z ni. Posamezne hiše in bajtice so naslo- gosto v divji hudournik. Ob njem se vije
njim. Po kratkem razgovoru je krenil njene na obe brežini. Pestrost teh brežin izvožena pot, ki je podobna bolj neka-
dalje po ozki dolinici. Bil je Sivi volk, so njive in sadni vrtovi, višje lege pa zav- kem stranskem usahlem potoku, pol-
AKTUALNO februar 17
nem blata in debelega kamenja. To naj
je za prebivalce te dolinice komunika-
cijsko sredstvo – cesta v širni svet!
Sivi volk stoji tu, postoji tam, gleda,
motri, sedaj v blatno pot, sedaj v potok,
maje z glavo, gestikulira z rokama, si
dela beležke v ročni zapisnik in ko je
prispel do konca dolinice, se veselo na-
smeje in vzklikne: "To je nekaj za nas!"
Odšel je.
Čez dobrih 10 dni prikoraka po isti
poti 45 enako oblečenih mladeničev. Ti
so imeli s seboj večjo opremo. Iz nabito
polnih nahrbtnikov je štrlelo razno
orodje, poleg palic in lopat so bili videti
tudi krampi in cepini, pa tudi sekir ni
volku in njegovi četi, vzklikajoč: "To so
dobri ljudje, ki imajo srce za nas ubo-
ge". Dolgi dol je dobil cesto, brez cestne-
ga odbora. Toda to ni bilo na naši sever-
ni meji, temveč na avstrijski južni meji.
Kaj ko bi jih posnemali?!
manjkalo. Pod gozdom v lepi trati so se te in sekire, popravljali in preurejevali
ustavili. Postavili so šotore, jih okopali z so pot. Vzgledi vlečejo. Prišli so gospo-
jarki ter se utaborili. Šolska mladina in darji z živino, vozovi ter dovažali kame-
srajčniki so jih hodili od daleč gledat, nje in gramoz za nasipe, drugi so rav-
starejši domačini so se jim približali ter nali površino poti. Kamenja je bilo v
zapletli v razgovor. Zadovoljnih obrazov izobilici v divjem potoku. S tem delom
so se vračali v svoje domove. Drugi dan so poglabljali strugo na najplitvejših
na vse zgodaj je bila četa razdeljena v tri krajih. Mirno so delali, brez plače, brez
oddelke; prvi je krenil na južni konec javne hvale in nekaj kilometrov dolga
dolinice, drugi na severni, tretji del pa je pot je bila v veliko veselje domačinov
ostal na mestu. Pričelo se je čudno delo: čez mesec dni popravljena tako, da je po Povzeto iz Koledarja
merili so sem, merili tja, dokler ni bilo njej lahko vozil avtomobil. Ljudje – do- Obrambne družbe Sv.
delo opravljeno. Naslednje dneve pa so mačini so bili srečni in zadovoljni ter so Cirila in Metoda v Ljublja-
skavti pridno vihteli svoje krampe, lopa- s prisrčno besedo stiskali roke Sivemu
ni 1936
