Revija Tabor 2006/11
Vzgojni vodja 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
18 november
Taborniški življenjepis Borisa podpirajo, da za njih niso "doseglji- mladih - s tem mislim nepolnoletne
Mraka? vi" niti razpisi ministrstev in Funda- - da se bodo ukvarjali z organizacij-
Svojo taborniško pot sem začel cije za šport itd. Skratka, da je nji- skimi zadevami, ki tudi po zakonu
leta 1970 v Rodu Črni mrav iz Ljublja- hovo delovanje zaradi tega omeje- zahtevajo odgovornost.
ne. Tam sem preživel vse faze: od no. Po drugi strani pa se je Skavtska Gre torej za pomanjkanje odra-
vodnika do načelnika čete in načel- fundacija v tem obdobju registrirala, slih?
nika rodu. Kasneje sem sodeloval napravila prepoznavno blagovno Ne. Gre za odsotnost oziroma
pri oblikovanja občinske zveze Ljub- znamko in prepoznavnost v okolju, nepripravljenost prevzemanja odgo-
ljana Moste-Polje in bil iniciator in zbrala določena finančna sredstva vornosti in zadolžitev pri tistih, ki so
organizator prve šole za inštruktor- (trenutno je na računu okoli deset prešli vse faze razvoja in v tabor-
je, ki je nastajala v drugi polovici milijonov tolarjev) in pomagala or- ništvu ostali. Pri tem je treba
osemdesetih v sodelovanji s Fakul- ganizaciji pri izvedbi projektov (npr. upoštevati tudi širši družbeni okvir, v
teto za šport. Takratne diplome so raziskava podjetja Gral ITEO o katerem v zadnjih letih prihaja do
bile podpisane tako s strani načel- položaju taborniške organizacije v sprememb družbeno-ekonomskega
nika ZTS kakor tudi dekana fakul- Sloveniji in podjetja Futura o odno- sistema, ki od tistih, ki si želijo us-
tete. Kot nadaljevanje sem potem sih ZTS z javnostmi). Pri nakupu ta- tvariti profesionalno kariero, zahte-
sooblikoval in vodil tudi šole za bornih prostorov, ki je bila ena od va mnogo več angažiranja, dela in
inštruktorje I. stopnje v letih 1992- nosilnih idej fundacije, pa se je po- časa. Posledično je prostor za pro-
1995 in tečaj ALT (za inštruktorje II. kazalo, da si rodovi svojih tabornih stovoljno udejstvovanje vedno
stopnje), ki je potekal leta 1995 v prostorov sploh ne želijo. Zakaj lah- manjši. Smiselno vprašanje je torej,
Bohinju. ko to trdim? Fundacija je namreč v kdo od starejših ostaja. Po mojem
In potem je prišla na vrsto preteklosti našla kar nekaj primer- mnenju večinoma tisti, ki se verjet-
Skavtska fundacija? nih zemljišč, ki jih je bilo možno tudi no ne znajo, ne morejo ali ne želijo
Ja, in to kot ideja in neke vrste odkupiti in urediti, vendar s strani dokazovati v širšem prostoru, pa naj
razmišljanje v prihodnost. Da bi si rodov nismo našli sogovornika, ki bi gre za lokalno, slovensko ali
pod okriljem ene organizacije zago- bil pripravljen s prostorom upravlja- evropsko raven. Ta nagnjenost se
tovili materialno in finančno bazo za ti. potem zrcali tudi v organizaciji. Nad
bolj kvalitetno delovanje. Zgledi iz Ali to kaže na dejstvo, da vsem skupaj visi še prepričanje, da
tujine so namreč govorili v prid ključna težava v taborništvu so primerni samo tisti starejši, ki so
temu, da se domovi, taborni prostori ni denar? z organizacijo povezani deset, dvaj-
in oprema z namero povečanja izko- Verjetno. Kot sem že prej omenil set ali še več let. Politika svetovne
riščenosti sredstev koristijo daljše gre za zapiranja v ozke kroge, pa naj skavtske organizacije ravno nas-
obdobje, npr. vsaj dva meseca v ne- bodo to rodovi, mestne zveze ali protno zagovarja tezo, da je treba v
kaj večjih centrih na različnih koncih območja, kjer obstajajo samo ozki podporne naloge organizacije
Slovenije. To pa je možno in racio- interesi in ljudje niso pripravljeni vključevati čim več starejših, in to za
nalno predvsem s pridobitvijo last- prevzemati širšega obsega nalog ter čas, ko imajo ideje, znanje in čas, da
ništva, ureditvijo in skrbništvom odgovornosti, kar pa je vsekakor po- pomagajo pri razvoju in delovanju
oziroma gospodarjenjem s temi pro- trebno pri upravljanju s tabornimi organizacije. Te kulture pri nas ni-
stori in ostalim premoženjem. Ven- prostori. mamo.
dar pa zaradi zapiranja v ozke kroge Je to povezano s "kulturo" ta- V zadnjem času skušaš te svo-
delovanja v organizaciji ta ideja do borniške organizacije, v kate- je poglede prenesti tudi prek
sedaj ni bila uresničena. Verjamem ri mladi uresničujejo svoje kolumne v reviji Tabor. Kakšen
pa, da se bo to zgodilo enkrat v pri- lastne želje in potrebe, neka- je njihov namen? Da kritizira-
hodnosti. teri okusijo voditeljstvo, svoje jo, opozarjajo ali motivirajo?
Poslanstvo fundacije se torej življenjske ambicije pa ure- Nikakor ni namen kritiziranje.
v dobrih desetih letih delova- sničujejo izven organizacije? Gre za moja osebna opažanja, moja
nja ni uresničevalo po prvot- Ravno zaradi tega v organizaciji prepričanja. Vsaka zgodba pa ima
nem scenariju? potrebujemo tudi starejše, odrasle. lahko več pogledov in pričakoval bi,
Ne, ni se uresničilo. Jaz sem nad To je pomembno za vse vrste organi- da se bo kdo oglasil, izrazil svoje
tem dejstvom presenečen, saj sem zacij - in še posebej za tiste, ki se (ne)strinjanje in začel z mano
vedno poslušal pripombe, da v rodo- ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem kakšen konstruktiven dialog - am-
vih nimajo sredstev, da jih občine ne mladih. Ni mogoče pričakovati od pak samo na osnovi tega, kar nekdo
INTERVJU 19
napiše. Verjamem namreč v to, da Gre za temeljne cilje, ki jih ima nje na projektih tudi v prihodnje
ljudje "stojijo" samo za tem, kar je organizacija. Verjetno bo lahko kdo omogočilo, da bom lahko še naprej
napisano in podpisano. Po odzivu ugovarjal, da so cilji definirani v ok- predavatelj na Fakulteti za mana-
sodeč pa organizacija oziroma njeni viru svetovne skavtske organizacije. gement v Kopru, kjer sem predaval
člani ne premorejo niti toliko ener- Ampak vsaka država ima neko speci- dva predmeta, ki se tudi sicer vežeta
gije, da bi reagirali na članek, ki ni v fiko, posebnosti, ki so značilne za na moje profesionalno delo: Mana-
skladu z miselnostjo ljudi, ki to or- družbo in tudi organizacije, ki delu- gement nepridobitnih organizacij in
ganizacijo vodijo. jejo znotraj nje. Svetovanje v managementu. Ravno
V zadnji kolumni si stopicanje S kulturo sem mislil premik od pred kratkim sem zaključil delo na
na mestu uporabil kot prispo- "klanovske", v kateri je po- projektu v Bosni, ki je bil financiran
dobo za trenutno stanje orga- membno, da smo velika s strani EU, iščem pa že nove posle
nizacije. Meniš, da si večina družina, da smo pripadni in in tako ostajam vključen v evropske
članov želi napredka, novosti, zvesti tradiciji, do "tržne", v projekte, s tendenco uveljavljanja v
uspešnosti, kakovosti pri kateri sta v ospredju kvaliteta, evropskem prostoru.
delu? inovativnost, prilagajanje Bi našel čas, da kot strokov-
Vprašanje je zanimivo zaradi okolju in dolgoročna uspeš- njak sodeluješ pri načrtovanju
tega, ker odgovor ni enostaven. To, nost. napredka in boljše kvalitete
da člani deklarativno izražajo, da Največji problem je razumevanje dela taborniške organizacije?
želijo napredek, je ena stvarnost. tržne ekonomije. Mišljenje, da to Resnično imam časa zelo malo,
Napredka pa brez vložene energije pomeni zaračunavanje storitev, kljub temu pa sta moj telefon in
ni. Če pogledamo v preteklost, so borbo za čim večji zaslužek, tako kot elektronski naslov na razpolago v pi-
primeri stopicanja očitni. Lahko bi to počnejo ostali, je zgrešeno, ko sarni ZTS. Za sodelovanje se bo
celo rekel, da smo šli kar nekaj ko- govorimo o nepridobitnih organiza- treba dogovoriti kar precej v naprej.
rakov nazaj. Ideja šole za inštruk- cijah. Gre za tekmovalnost in kon-
torje je bila recimo ta, da postane kurenco, ki temelji na kakovosti in
prepoznavna in priznana v okolju v vsebini programov, ki jih ponujamo.
katerem živimo - ne kot del formal- To pa zahteva bolje usposob-
nega sistema, temveč po kakovosti. ljene kadre, boljše delo in
Zato potrebujemo v taborniških vr- boljši program.
stah ljudi, ki so tudi v širšem okolju In tvoji načrti za pri-
uveljavljeni strokovnjaki za posa- hodnost?
mezna področja. Imamo jih, bili so Po profesiji sem ekono-
pripravljeni in so tudi že sodelovali, mist - končal sem znanstve-
danes pa na šoli predavajo taborni- ni magisterij - in ekonomija
ki, ki so na dobri poti, da to šele po- bo moje področje delovanja
stanejo. Na ta način šola te prepoz- tudi v prihodnje. Upam, da
navnosti ne bo nikoli dosegla. Za mi bo moje angažira-
konkurenčnost na odprtem trgu po-
nudbe lahko konkuriramo samo s
kakovostjo. Zavedati se moramo, da
je bilo v Sloveniji konec leta 2005 re-
gistriranih več kot 19.000 društev in
da je konkurenčnost tudi na po-
dročju dela z mladimi vedno večja.
Napredek torej terja ogromno
količino energije, povečevanje ka-
kovosti, uvajanje novih programov
ter prilagajanje okolju in času, v ka-
terem delujemo.
To na nek način pomeni spre-
membo kulture organizacije.
