Revija Tabor 2021/3
Novim izzivom naproti 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Kako sta s coachem vedela, da sta je prišel
zaključek prvega cikla? Kakšne imaš načrte
za naprej? Veliko več tvegaš, če
Čeprav za cikle kot take nisem vedela, sem razumela,
da to, da sem opravila, kar sem si zastavila med letom, coachingu ne daš priložnosti.
pomeni neke vrste zaključek. Ko sem zaključila hajk, Ker gre za tako posamezniku
sva s coachem vrednotila, kar sem dosegla preko
coachinga. Ugotovila sem, da sem opravila večino prilagojen proces, imaš res
svojih ciljev in pravzaprav dosegla veliko več, kot noro priložnost za
sem pričakovala. Tako je bil zaključek precej smiseln
– pokazatelj tega je bil morda občutek dovršenosti in uresničevanje tega, kar želiš
zadovoljstva, coach pa je to še potrdil. V prihodnjem postati, doseči ali izboljšati.
letu si želim novega coaching izziva, zato razmišljam,
da bi si izbrala drugega coacha za drugi cikel.
S kakšnimi besedami bi pospremila PP–ja, ki
zbira pogum, da preizkusi coaching? Kaj se ti zdi, da bi moral vsak tabornik doživet
Veliko več tvegaš, če coachingu ne daš priložnosti. v času svojih PP let?
Ker gre za tako posamezniku prilagojen proces, imaš Vsaj en velik izziv ali projekt, ki predstavlja nekaj no-
res noro priložnost za uresničevanje tega, kar želiš vega in vsaj malo strašnega na nek način. Kakorkoli
postati, doseči ali izboljšati. Coaching ti res pokaže, ti to predstavlja.
da so ovire predvsem v glavi. Največja je gotovo strah
pred "kaj, če ..." Sama sem s prijavo več časa odlašala, Čeprav se Zala med procesom coachinga ni zavestno
ker se mi zaradi različnih izgovorov ni zdelo, da je lotila postaj Proge izzivov, ki so del Programa PP,
to nekaj, kar bi potrebovala. Sedaj pa sem resnično lahko vsak njen izziv povežemo vsaj z eno postajo.
mnenja, da vsak PP potrebuje nekaj takšnega ne Njen pohod spada kar pod dve postaji – najprej
glede na starost, funkcijo, časovno razpoložljivost pod Postajo izkušnja v tujini, saj se je prvič odpra-
ali katerikoli drugi dejavnik, ki te še drži nazaj, da ne vila na pohod v tujino in se je soočila z rezervacijo
kontaktiraš enega izmed coachev. nastanitev, planiranjem prevozov (do pričetka poti,
pot je seveda prehodila) in doživela neprecenljivo
izkušnjo komuniciranja z lokalci, ki njenega jezika še
v sanjah ne bi razumeli. Po drugi strani pa je bil hike
ogromna osebna preizkušnja, zato torej sodi tudi na
Postajo skrb zase. Zanimivo je, da lahko izdelovanje
grafičnih objav klasificiramo na Postajo druženje, saj je
objave pričela risati, da bi se med karanteno (ko smo
bili fizično odmaknjeni drug od drugega) ponovno
povezala s PP–ji iz njenega rodu. Prav tako je objave
delala "za druge", da jih je spodbudila k interakciji in
novim osebnim spoznanjem. Seveda pa izdelovanje
grafičnih objav spada na Postajo pridobivanje znanja,
saj se je želela uriti v oblikovalskih veščinah, kar ji
bo tudi koristilo na nadaljnji študijski poti. Taborniki
poudarjamo "učenje skozi delo" in prav to se mi zdi
pri tem najbolj kulsko – najdeš stvar, ki te zanima
in v kateri bi se rad izboljšal, potem pa jo preizkusiš
v velikem peskovniku (ali po domače: pri taborni-
kih). Istočasno bogatiš taborniški program z novimi
znanji. Katero zanimivo stvar si pa ti želiš preizkusiti
v svojem rodu?
32 Popotniki in popotnice številka 3
"Vedno sem občudovala,
česa vsega smo mladi
prostovoljci sposobni ..."
Besedilo: Veronika Bjelica, urednika: Domen Hauko, Rok Šarić
V tokratni številki revije Tabor ponovno objavljamo taborniško zgodbo. Tokrat jo piše
vodja razstave ob 70-letnici delovanja ZTS, Veronika Bjelica. Razstava o 70-letnem
delovanju ZTS je ena izmed sedmih večjih dogodkov, s katerimi Zveza tabornikov
Slovenije, največja mladinska organizacija v Sloveniji, letos obeležuje svoj veličastni
jubilej.
Taborništvo je del mene že več kot polovico mojega
življenja in od vedno sem občudovala, kaj vse smo
pri tabornikih mladi prostovoljci sposobni narediti in
ustvariti. Že od časa študija in tudi sedaj na poklicni
poti sem dejavna na področju raziskovanja naše
dediščine in se med drugim občasno posvečam tudi
taborniškemu gibanju.
Ko smo decembra 2020 rodovi s strani ZTS prejeli
vabilo k sodelovanju pri organizaciji praznovanja 70.
obletnice Zveze tabornikov Slovenije, sem se tako
z velikim veseljem prijavila za sodelovanje pri projektu
nastajanja razstave. Imela sem namreč že zelo lepo
izkušnjo, ko smo ob praznovanju 60. obletnice RSM
Piran z ožjo skupino pripravili razstavo o delovanju
našega rodu in jo predstavili v Pomorskem muzeju
v Piranu.
Zagotovo pa nisem pričakovala, da bom konec
februarja prejela klic Tomaža Hudomalja – Hugota,
ki me je povabil k prevzemu vodenja projekta nasta-
janja razstave. Funkcijo sem z zanimanjem sprejela.
V marcu sem postopoma pridobivala vse potrebne
informacije in začela z delom.
Zbrala sem skupino prostovoljk, ki so bile pripravljene
pomagati pri oblikovanju vsebin. To so bile Maja Bjelica,
Foto: Jani Turk
Daša Ličen, Emina Pivać, Nina Kapelj Lukman, Mojca
Žilavec in Tea Gombač. Predstavila sem jim okvirno
zasnovo razstave, s katero sem želela predstaviti
zgodovino taborništva, program in način delovanja
oktober 2021 Taborniške zgodbe 33
