Revija Tabor 2023/4
Čas za spremembe 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Slika 3: Primeri sledi živali z različnim gibanjem, z označeno dolžino koraka: 1) gibanje srne, kjer je sled široka in so stopinje v
dveh vzporednih linijah, 2) gibanje mačke, kjer je sled ozka, tako da so vse sledi skoraj v eni liniji, 3) gibanje veverice, kjer je sled
v zaporednih skokih v obliki črke »V«, 4) gibanje zajca, kjer je sled v zaporednih skokih v obliki črke »Y«.
KAKŠNE TIPE STOPINJ POZNAMO?
Pri zimskem sledenju bomo običajno prišli na sled mačka. V odtisu so vedno vidni le odtisi štirih prstov
sesalcem, občasno pa tudi večjim pticam. Odtise, in zraščene osrednje blazinice, prvi prst je nameščen
ki jih za seboj pustijo sesalci, delimo v štiri katego- višje na nogi in zakrnel. Stopinje mačk lahko prepo-
rije, ki so posledica različnega tipa okončin, ki so se znamo praviloma po odsotnosti krempljev, ki so med
razvile skozi evolucijo, pri vseh pa je imela izvorna hojo vpotegnjeni, ter po nesimetrični obliki stopinje,
oblika stopalo s petimi prsti, a se je pri nekaterih kjer je tretji prst (sredinec) daljši od četrtega (prstanec).
skupinah to število s časom zmanjšalo. Poznamo
stopinje s parklji in kopiti, stopinje šap in stopinje C) PARKLJARJI
celotnega podplata. Med vrstami prosto živečih parkljarjev v Sloveni-
ji najdemo: jelena, damjaka, divjega prašiča, srno,
A) PODPLATARJI gamsa in kozoroga. Poznamo pa tudi številne vrste
Podplatarji so živali, pri katerih se pri hoji podplat po domačih parkljarjev: govedo, koze, ovce, domače-
celotni površini dotakne tal. V to skupino uvrščamo ga prašiča. Stopalo parkljarjev sestavljajo štirje prsti,
mnoge vrste: medved, jazbec, vidra, dihur, kuna beli- prvi (palec) je zakrnel. V sledi značilno najdemo od-
ca in zlatica, velika in mala podlasica, ježi, rovke ter vse tise dveh velikih parkljev (odtis sredinca in prstan-
glodavce (veverica, svizec, bober, hrček, miši, voluha- ca), ki sta skoraj simetrična. Manjša parklja oziroma
rice, polhi in podgane). Tudi človek spada v skupino krnoprsta sta običajno vidna le pri odtisih v glob-
podplatarjev. Stopalo običajno sestavlja pet prstov, ra- ljem snegu, razen pri divjem prašiču, kjer sta vidna
zen pri nekaterih vrstah glodavcev, kjer je na sprednji v skoraj vsaki stopinji.
taci prvi prst zakrnel. Ker je prvi prst (palec) nekoliko
manjši, so pogosto v sledi vidni le odtisi štirih prstov. D) KOPITARJI
V Sloveniji v naravi ni divjih kopitarji, poznamo pa
B) PRSTARJI dve vrsti domačih: konj in osel. Stopinje so lahko
Kot je iz imena razvidno, se prstarji gibljejo le po prstih, prepoznavne, saj je v stopinji odtis le enega ko-
zato v odtisih ne vidimo odtisa podplata. V to skupi- pita, ki je brez kopita lahko skoraj krožne oblike.
no uvrščamo naslednje vrste: volk, ris, divja mačka, Kopito je odtis tretjega prsta (sredinec), ostali prsti
lisica in šakal. V to skupino sodita tudi pes in domača so zakrneli.
16 V DIVJINO DECEMBER 2023
KAKO ZAČETI?
Ker je včeraj ravno snežilo, si obujte zimske čevlje in Na sled se odpravimo zgodaj. Zaradi
oblecite zimsko obleko in se odpravite ven, na trav- otoplitev čez dan se lahko razmere za
nik ali pa v bližnji gozd. Lahko je to na zimovanju, prepoznavanje stopinj zelo poslabšajo.
vodovem srečanju, izletu ali pa kar tako. Odpravite Najboljše je, da se odpravimo kakšen
se po bližnji poti in kaj kmalu vam bo pot prekrižala dan ali dva po sneženju, saj živali med
prva sled, morda bo to sprehajalec s psom ali pa sneženjem običajno poiščejo zavetje in
kakšna divja žival. Ustavite se ob sledi in jo teme- mirujejo.
ljito preglejte, izmerite jo in jo primerjajte s sliko iz
priročnika. V veliko pomoč pa nam je, če stopinjo S seboj imamo vedno meter ali merilce.
in sled v merilu skiciramo na milimetrski papir. Ob
tem pa morate biti pozorni na naslednja vprašanja: Pozorno hodimo in spremljamo okoli-
co, da se ne izgubimo.
Kakšne oblike in velikosti je stopinja?
Spremljamo razmere in se ustrezno
Kakšne oblike je sled? opremimo, topel čaj nam bo zelo prav
prišel.
V katero smer se je gibala žival?
Ne hodimo v gozd ob obilnih snežnih
Če želimo vedeti, katera žival je za seboj pustila padavinah, da živali ne vznemirjamo
sled, moramo vedeti, katere živali živijo na ob- dodatno.
močju, kjer se nahajamo, tako lahko npr. ob vodi
pričakujemo stopinje vidre, v gorah pa gamsa. Če Kadar sledimo, nikoli ne hodimo po sle-
pa želimo sled kasneje ponovno preučiti ali pa jo di, saj se bomo morali morda vrniti po
še komu pokazati, pa jo fotografiramo z merilom, sledi in poiskati kakšno spregledano
če nimamo metra, nam lahko pridejo prav že roka, podrobnost.
kompas ali žepni robčki.
IN KAKO NADALJEVATI?
Če ste uspešno usvojili prepoznavanje posameznih PREBERI VEČ
stopinj, se odpravite po sledi in opazujte gibanje ži-
vali. Opazujte, kakšen je razmak med stopinjama v
koraku, iz tega lahko razberete, kako hitro se je žival
premikala. Opazujte, kako se giblje skozi prostor, Za dobro in zanesljivo sledenje je treba imeti
ali hodi po poti ali sledi potoku? Opazujte, kje se veliko izkušenj in znanja, zato vztrajajte. Bolje
ustavlja, kaj je pojedla in kje se je ulegla in počivala? je tudi, da si pri sledenju včasih priznamo, da
Kjer je lisica označila svoj teritorij, morda lahko celo za kakšno sled ne vemo, čigava je in poišče-
najdete lisičji brlog. mo naslednjo. Za dodatno branje je v veliko
pomoč knjižica »Stopinje in sledovi divjadi«,
Iz sledi lahko tudi razberemo, kako stara je, povsem za poglobljeno branje pa močno priporočam
sveža sled ima jasne robove, okoli pa je zaradi giba- knjigo »Stopinje in sledovi živali«.
nja raztresen sneg. Z vsakim dnem se stopinja rahlo
odtaja in robovi postanejo manj jasni. Pri ocenjeva-
nju starosti je zato pomembno dobro poznavanje
vremena v preteklih dneh.
NEKAJ NASVETOV
Iz stopinje lahko naredimo tudi mavčni
odlitek ali pa ob sledi rišemo skico poti.
ŠTEVILKA 4 V DIVJINO 17
