Revija Tabor 2023/4
Čas za spremembe 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
Nauči se supermoči
prijaznih besed
Besedilo: Tadej Rajgelj in ekipa projekta Svetilnik, uredila: Tina Mervic, ilustracije: Zala Reberc in Jovana Đukić.
Zagotovo se ti je kdaj zgodilo, da si se počutil/a žalostno ali jezno zaradi
nečesa, kar ti je nekdo rekel ali naredil. Morda te je kdo udaril ali ti rekel kaj
neprijetnega. Vsak od nas doživlja čustva in včasih se znajdemo v situacijah,
ki nas lahko prizadenejo. V članku bomo govorili o tem, kako se spopasti s
takšnimi situacijami, kaj pomeni nasilje ter kako lahko skupaj ustvarimo
prijaznejše in varnejše okolje.
KAJ JE NASILJE?
Nasilje je vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo
moč, da bi drugo osebo (ali osebe) nadzorovala,
ustrahovala, ji škodovala, jo ponižala, razvrednotila,
ji vzela moč, si jo podredila, jo izkoristila ali uničila ...
Je zloraba moči, kar pomeni, da praviloma oseba,
ki ima več moči, izkoristi svojo moč, da bi drugemu
škodovala. Najenostavneje to razložimo na primeru
fizičnega nasilja. Nekdo, ki je večji in močnejši, lahko
tepe in izkorišča nekoga, ki je manjši in šibkejši. Vendar
ni nujno, da je nasilje le fizično.
KO JE BESEDA LAHKO KLOFUTA
Besedno ali psihično nasilje je, kadar nekdo uporablja
grde besede ali žaljivo vedenje, da drugemu povzroči
čustveno bolečino. Posameznik, ki ob tem postane
žrtev, se zato počuti žalostno, ponižano ali prestrašeno.
Primeri psihičnega nasilja so žaljenje, grožnje, zasme-
hovanje, poniževanje, neprestano kritiziranje, širjenje
govoric … Morda si kdaj slišal/a žaljive govorice o tem,
kaj je storil sošolec ali sošolka. Si jih širil/a naprej ali si
morda pomislil/a, kako bi se ti počutil/a, če bi okoli
krožile slabe govorice o tebi?
6
UJETI V KLETKO, KI NE OBSTAJA
Psihično nasilje pa je lahko več kot le žaljenje. Oseba, začnejo izkoriščati, da jim nosi torbe, hodi v trgovino
ki vrši nasilje, lahko izkorišča svojo moč, da žrtev itd. v zameno za njihovo ''prijateljstvo''. Tako se je ta
poniža, nadzoruje in si jo podredi. Tukaj moč ne posameznik ujel v krog izkoriščanja, ker misli, da so
izhaja nujno iz mišic, ampak vršilec nasilja izkorišča ti ''prijatelji'' edini, ki jih lahko pridobi v novem oko-
svoj družbeni položaj, starost, izkušnje, nacionalnost lju. Pri tem se počuti ujeto, brez moči, da bi karkoli
in druge lastnosti, da prevlada svojo žrtev. Pogosto spremenil, in dvomi vase.
je dovolj zgolj to, da ima žrtev že od začetka slabo
samopodobo ali se ne zna oz. ne upa postaviti zase, Tako vrsto nasilja je včasih težko prepoznati, sploh če
torej sama zase misli, da je šibka in nesposobna, kar smo žrtev sami. Zato pa je toliko bolj pomembno, da
potem vršilec nasilja izkoristi. Taki nasilni in izkori- se o tem pogovarjamo. Vodnik mogoče lahko opazi,
ščevalski odnosi so pogosti med mladimi, prijatelji, da vedno samo en član voda pospravlja za vsemi
v zakonu, družini … ostalimi ali da člani voda vedno pomivajo posodo
za nekom. Takrat je pomembno, da prepozna izko-
Recimo, da v krog prijateljev, ki se druži po pouku, riščevalski odnos in se znotraj voda pogovori o tem.
pride nov sošolec, ki se je pred kratkim prešolal. Ker
se v novem okolju še ne znajde in nima prijateljev
od prej, se počuti nemočnega in manj sposobnega.
Čeprav ga skupina sprejme medse kot ''prijatelja'', ga
''ON JE KRIV, KER ME JE SPROVOCIRAL''
IN DRUGI IZGOVORI
Za nasilje ni opravičila, ne glede na okoliščine ali
ravnanje žrtve. Ni važno, kdo je začel in koliko časa
nam že teži. Nikoli ni pravilno odgovoriti z nasiljem,
fizičnim ali besednim. Če nam recimo sošolec stalno
meče papirčke, to ni opravičilo, da mu primažemo
klofuto, saj s tem le nadaljujemo začaran krog nasilja. POGOVARJAMO SE BREZ
Pomembno je, da ohranimo mirno glavo. Sošolcu GRDIH POGLEDOV
povemo, da nas to moti, in ga prosimo, naj preneha.
Včasih to ne zadostuje in takrat poiščemo pomoč oz. Ali se da pogovarjati tako, da sogovorniku izražaš
povemo učitelju. Nujno je poiskati pomoč, kadar se svoje misli, čustva in želje ter se sogovornik hkrati
sami ne zmoremo spopasti s težavo. počuti sprejetega in varnega? Seveda se da in temu
pravimo nenasilna komunikacija. Ključ nenasilne
komunikacije je, da poslušamo druge ljudi in posku-
šamo razumeti njihovo počutje in stališče. Mi pa s
svojimi besedami pazimo, da se izrazimo jasno in smo
pri tem do sogovornika prijazni in spoštljivi. Če se s
sogovornikom ne strinjamo, se vseeno potrudimo,
da najdemo rešitev, ki bo primerna za vse.
V življenju so konflikti namreč neizogibni in tako je
tudi pri tabornikih. Pomembno je, da se konfliktov
lotimo na način, ki odnose krepi.
MEDVEDKI IN ČEBELICE 7
