Revija Gozdovnik 2001 št. 11
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
O ŽANRIH
Novinarske žanre delimo na dve osnovni obliki, in sicer
na informativne zvrsti (to so predvsem vesti, poročila, ankete,
intervjuji) in interpretativne zvrsti (kot so komentarji, recen-
zije, uvodniki). Poglejmo si na kratko nekatere najpogostejše
žanre.
Vest
Za vest je značilno, da na kratko obvešča o dogodku
dogodku, pri
tem pa dogodka ne pojasnjuje ali ocenjuje
ocenjuje. Bralec mora v
vesti najti odgovore na že prej omenjene 4 K-je: kaj, kdo, kje,
kdaj, ob tem pa novinar navede tudi vir informacije. Poglej-
mo si primer:
CAPE CANAVERAL - Zaradi slabega vremena so
včeraj že tretjič preložili pristanek ameriškega
vesoljskega plovila Atlantis s petčlansko posadko.
Pristanek na vesoljskem pristajališču v ameriški
zvezni državi Florida je onemogočil močan veter. Vest je lahko tudi daljša in obvešča o več dejstvih, lahko bi
Kot je še sporočila ameriška vesoljska agencija jo pa tudi še skrajšali - pri tem pa pazimo, da ohranimo odgo-
Nasa, bo Atlantis predvidoma pristal danes. vore na vse 4 K-je.
Poročilo
Vest odgovarja na vse štiri K-je, polega tega pa še na vpra- Tudi poročilo mora, tako kot vest, odgovarjati na štiri K-
šanje »zakaj«. Na prvi pogled se zdi, da na vprašanje KDAJ ni je, za razliko od vesti pa v njem napišemo tudi, kako je dogo-
odgovora, toda odgovor izveš, ko na vrhu časopisne strani po- dek potekal. Če bi o preložitvi pristanka Atlantisa napisali po-
gledaš, kdaj je časopis izšel - beseda »včeraj« se torej nanaša ročilo, bi v njem opisali poskus pristanka, povedali bi hitrost
na datum izida časopisa oziroma, če gre za radio ali televizijo, vetra, zaradi katerega plovilo ne more pristati, predstavnika
na čas, ko vest sporočimo v eter. In kaj je VIR INFORMACIJE? Nase bi zaprosili za izjavo o tem, ali bi posadka lahko bila v
Iz besedila izvemo, da je vest sporočila Nasa. nevarnosti ... Poročilo torej dogajanje tudi opiše
opiše.
Intervju
Pri intervjuju imamo za razliko od ankete le enega sogovornika, ki pa ni
naključen. Intervju je precej zahteven žanr. Že ko izbiramo sogovornika, mo-
ramo imeti razlog, zakaj smo izbrali prav njega (njo). Razlog je lahko to, da se
sogovornik spozna na neko temo, ki nas zanima. Želimo na primer izvedeti,
kaj bomo letos počeli na taborjenju - o tem bomo povprašali taborovodjo. Dru-
gi razlog za intervju je, da je sogovornik sam po sebi zanimiva oseba - je na
primer dobitnik kakšnega priznanja, glavni igralec v novem filmu, znan šport-
nik in podobno. Na intervju se moramo prej pripraviti, vedeti moramo, kaj
bomo sogovornika spraševali. Če gre za mladinskega pisatelja, moramo pre-
brati kakšno njegovo knjigo, preberemo si druge intervjuje s to osebo in podobno - da imamo osnovo za pogovor in da
ne bomo postavljali neumnih vprašanj. Zato narediti dober intervju ni enostavno!
Anketa
V anketi sprašujemo za mnenje »navadne« ljudi - prav
zato je tudi zanimiva, če seveda v njej postavimo pravo vpra-
šanje. Sprašuj nekaj, kar je aktualno, kar zanima bralce. Pred
taborjenjem lahko na primer starše, ki tudi berejo rodovo gla-
silo, vprašate, ali se jim zdi cena primerna, in podobno. Anke-
ta naj ima uvod, v katerem pojasnite, kaj ste spraševali in za-
kaj. Ob odgovorih anketirancev moraš navesti tudi njihova
imena, starost in - če gre za rodovo glasilo - vsaj vod, ki mu
pripadajo (večji časniki ponavadi navedejo tudi priimek in
poklic, pa še fotografijo).
Komentar
V komentarju avtor pove svoje mnenje o nekem dogodku.
To mnenje poda na način, ki bo bralce prepričal, kar pomeni,
da mora svoje poglede logično utemeljiti. Navaja statistične
podatke, izjave pristojnih, izsledke raziskav. Denimo, da me-
nimo, da je cena taborjenja občutno previsoka in bomo o tem
napisali komentar. V njem bomo svojo trditev dokazali s pri-
merjavo s cenami taborjenj drugih rodov (če so te občutno
nižje, je to že dober argument), z navajenjem podatkov o
tem, koliko denarja bo moralo vodstvo odšteti za najem pro-
Reportaža stora, za hrano in druge potrebne stvari ter kako bi lahko te
Pri reportaži si lahko, za razliko od vesti in poročila, »pri- stroške zmanjšali. Tudi pri komentarju velja, da pišemo o
voščimo« več svobode. Uporabljamo žargonske izraze, barvite temi, ki zanima tudi druge. Če misliš, da je vodnik do tebe ne-
pridevnike, dialoge, skratka jezik, s katerim bomo živo opisali pravičen, o tem že ne boš pisal/a v rodovem glasilu, ampak
dogajanje. Reportaže zato ne pišemo o katerih koli, pač pa o mu boš že sam/a povedal/a - če pa je to splošen problem vods-
posebnih dogodkih, na o razlitju vode čez bregove na taborje- tva, potem pa to že zanima tudi druge, ki bodo dober komen-
nju, zaradi česar smo morali prestavljati šotore in imeli celo tar z veseljem prebrali.
vrsto težav. V besedilu tako opišemo na primer deročo vodo, Špela
strah taborečih, težaško delo, utrujenost po koncu in podob-
no. Posebnih navodil za pisanje reportaže ni, pomembno je, Ilustrirala Neva
da sta zanimiva tako vsebina kot slog pisanja - treba je pač po- Vir:
skusiti. Manca Košir: Mladi novinar. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 1987.
Veščino lahko osvajaš tudi v so-
delovanju z Gozdovnikom, zato
kar pogumno piši na naš naslov!
