Revija Gozdovnik 2001 št. 11
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila 
2. in 3. list / poročevalec, urednik glasila
ČAR NOVINARSTVA
Rad/a pišeš in bi postal/a novinar ali novinarka? Veselje ti pa moraš, da vse, kar mediji objavljajo, še zdaleč ni novi-
do pisanja je že prvi pomemben korak na poti do dobrega no- narstvo. V časopisih so poleg novinarskih člankov tudi oglasi,
vinarja. Toda to ni dovolj! Potrebno je tudi znanje. Poleg tega, pisma bralcev, križanke, odlomki iz literarnih del; tega, da
da moraš znati postavljati vejice, moraš tudi poznati različne glasba in filmi ne sodi v novinarstvo, pa nam menda ni treba
vrste sporočil oziroma novinarskih žanrov in vedeti, kako posebej poudarjati.
mora novinar pisati. Pa poglejmo!
Lastnosti dobrega novinarja
Povedali smo, da novinarji pišejo o resničnih stvareh in
Kdo je novinar? da je njihovo pisanje javno. Toda to še ni dovolj. Ko kot novi-
Dober pisatelj ni nujno dober novinar in nasprotno. Med nar pišeš o dogodkih, moraš bralcem povedati vse najpo-
njima je predvsem ena razlika. Novinar poroča (piše oziro- membnejše podatke: kaj se je zgodilo, kje in kdaj se je to zgo-
ma govori) o resničnih stvareh - o dogodkih, ki so se v re- dilo in kdo je bil udeležen v dogajanju - tako imenovano
snici zgodili, krajih, ki v resnici obstajajo, in o resničnih ose- pravilo štirih K-jev
K-jev. To ne pomeni, da moraš, ko pišeš o ta-
bah. Če nekdo napiše, da je tabornik Anže pri nabiranju drač- borjenju, našteti vseh 74 taborečih! Nikakor ne, kajti tega res
ja v gozdu srečal vesoljce, ki so ga povabili na čaj, potem tega ne bi nihče bral. Dovolj je, da navedeš ime roda, število tabo-
že ni napisal kot novinar! Če bi zgodbico o Anžetu in njegovih rečih in morda ime taborovodje. To, da moraš povedati vse
vesoljcih prebrali v kakšnem resnem časopisu, bi verjetno naj- bistvene podatke, namreč ne pomeni, da moraš navesti prav
prej pomislili, da gre za prvoaprilsko šalo, tudi če bi bil datum vse podatke, ki jih poznaš - tiste, ki niso pomembni, kar izpu-
napačen! Bi pa to lahko bila zanimiva zgodba izpod peresa sti.
kakšnega pisatelja. Ti namreč morajo imeti bujno domiščjijo, Preden stvari zapišeš, moraš podatke preveriti. Če ti Si-
novinar, ki bi tako pisal, pa bi zelo težko našel službo ... mon na taborjenju reče, da mu je bilo slabo zaradi slabe ku-
Druga pomembna stvar je, da je novinarjevo pisanje hinje, tega ne smeš kar zapisati. V resnici ne moreš sklepati,
javno. Če svoj pisni izdelek, pa naj govori o še kako resničnih da mu je bilo slabo prav zaradi tega - morda pa se je pred ko-
stvareh, shraniš le zase in za nekatere prijatelje, to ni novi- silom prenajedel sladkarij! Posebno bo njegova izjava sumlji-
narstvo. Novinarstvo postane to šele, ko članek objaviš. Je pa va, če težav z želodcem ni imel nihče drug, čeprav so vsi jedli
tako »zasebno« pisanje lahko dobra vaja za pravo novinars- isto hrano! Če pa bodo podobno trdili tudi drugi (tvoja naloga
tvo. je, da jih o tem povprašaš), potem že imaš zgodbo.
Mediji Pomembno je, da se držiš načela, da kot novinar v besedi-
Novinarska besedila objavljajo mediji. Pri tem še vedno lo ne vpletaš svojih čustev, izražanje mnenja pa je dovoljeno
mislimo predvsem na časopise, revije, radio in televizijo, v le v nekaterih novinarskih žanrih. O tem več malo pozneje, za
zadnjih letih pa je vse bolj vpliven medij postal internet. Vede- zdaj le še toliko: ko pišeš na primer poročilo o izletu, stavki,
Novinarji morajo upoštevati tudi čas, ko se je dogodek
zgodil. Pravilo je, da o dogodku poročamo takoj, ko zanj izve-
mo in ko preverimo podatke. Če se danes nekje zgodi močnej-
ši potres, mora novico o tem objaviti že jutrišnji časopis, tele-
vizija bo tem poročala že danes zvečer, za radio je pa celo to
prepozno za prvi odziv, saj se mora odzvati takoj. Če boste v
kratkem izdali rodovo glasilo, tako zdaj veste, da vanj ne sodi-
jo članki o lanskem taborjenju, pa tudi od zimovanja je mi-
nilo že precej časa!
Kaj se zgodi, če novinarji zgodbo zapišejo, ne da bi
prej preverili podatke, se je pokazalo v primeru poro-
čanja o nesojenem svetovnem prvaku v računalniš-
tvu Matjažu Roglju. Rogelj je novico o tem, da naj bi
postal svetovni prvak, sporočil kar sam, novinarji pa
so mu nasedli, ne da bi se prej o resničnosti tega pre-
pričali še pri kakšnem drugem viru. Resničnost nje-
govih navedb so začeli preverjati šele pozneje, in po-
kazalo se je, da so bili sprva preveč naivni ...
Oh, ta slovnica!
Osnovno novinarjevo orodje (včasih tudi orožje) je jezik,
zato ga moraš res obvladati. Tudi če bo vsebina še tako dobra,
kot so »Na izletu smo se imeli lepo« ali »Izlet je bil zanimiv in
o tebi ne bodo imeli dobrega mnenja, če bo v tvojem besedilu
lahko vam je žal, ker se ga niste udeležili,« ne sodijo v vaše
manjkal cel kup vejic ali če bo slogovno slabo. Na primer: »V
besedilo. Raje napiši, kaj zanimivega ste na izletu počeli ali
soboto tretjega aprila smo šli na izlet. Na izlet nas je šlo šest
opiši novo igro, ki si jo je izmislil vodnik - vtis pa naj si ustva-
članov voda. Na izletu smo hoteli zakuriti ogenj ampak ni šlo
rijo bralci sami.
ker je naš vodnik vžigalice pozabil doma. Zato smo na izletu
samo hodili dokler nismo prišli do vrha kjer smo se ustavili.«
O čem pišemo?
In tako naprej. Verjetno si opazil/a, da se nekatere besede pre-
Prav vsi dogodki gotovo niso tako pomembni, da bi o njih
več ponavljajo? Mimogrede: koliko vejic manjka v tem krat-
pisali v časopisih. Ko se odločamo, o čem bomo pisali, mora-
kem odlomku?
mo imeti v mislih osebe, za katere pišemo - naše bralce (po-
slušalce, gledalce). Povedali smo namreč že, da ne pišemo
zase. V računalniški reviji bi članek o gojenju sobnih rastlin VRVICA: Če si iskren/a,
gotovo deloval čudno, tako kot pisanje o rodovem odbojkar- moraš priznati, da v
skem turnirju ne bi sodilo v revijo, ki se ukvarja z raziskova- tistem prepiru, ki sta
njem vesolja ... Dnevni časopisi, radio in televizija niso spe- ga imela z vodnikom,
cializirani mediji; ukvarjajo se s temami, ki zanimajo širšo nisi imel/a prav. Drugič
javnost. pa kar vodnika
poslušaj!
