Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
26
OD RODOV Tomaž Hudomalj - Hugo
Expedition Scandinavia 2004 ali po
naše Odprava Skandinavija 2004
Severna obzorja
Pred vami je dvaindvajset dni norih doživetij, fantastične pokrajine, nenormalnih cen, izjemne
družbe in nepozabnega raziskovanja. Brez pretiravanja ... Zgodbo začenjamo na prvo avgu-
stovsko sredo. Tisti, ki so že bili v Velenju, gotovo poznajo Rdečo dvorano. Hram velenjskega
športa. Tam se navadno začenjajo vse taborniške pravljice. Tokratna je bila med daljšimi.
Natančneje - dolga je bila nekaj več kot 8900 kilometrov. Preveč? Še zdaleč ne ...
Triintrideset Velenjčanov (rod Je-
zerski zmaj), štirje Šoštanjčani (rod
Pusti grad), dve Pesjanerki (rod Lilijski
grič) in Rado. Kralj ceste smo mu rekli.
Za boljšo predstavo - šofer avtobusa.
Skupaj torej štirideset ljudi na razisko-
valni misiji. Naš starešina (popularni
Sine) je odpravo poimenoval "explo-
ring varianta". Raziskali pa smo ...
Ogromno. Začenjamo povsem po ta-
borniško. V naravi. Malce pesniško - na
strehi Skandinavije. Galdhöpiggen.
Očak norveških gora. Vzpon nanj je us-
pel četverici najbolj drznih. Bračko,
Razi, Rošer in Vrabič. Večni sneg in led
sta zaznamovala vzpon. Brzice Storfor-
sen in Laksforsen. Voda v vsej svoji
mogočnosti in lepoti. Norveški fjordi. so navdušili. Predvsem tiste, ki jim na gega ... Večerni ogled Stockholma in
In na prvem mestu Geiranger fjord. Po- ladji ni bilo slabo. Nekateri (žal) niso Osla (v švedski prestolnici smo s petjem
polnost barv, usklajenost narave, prav- imeli te sreče. "Nikol' mi še ni blo tk celo zaslužili 44 njihovih kron), večeri
ljičnost pokrajine. In še kakšen super- slabo za 80 eurov!" Besede enega manj ob kitari, bowling v Levangerju, spre-
lativ bi se našel. In kiti. Mogočni sesalci srečnih. hodi po izpraznjenih mestih (zanimi-
Verjamem, da je precej jasno, kako vo, ob večerih so lahko predvsem
smo potovali. Pa vendarle. Samo nekaj manjša mesta povsem "izropana"),
stavkov. Vsak dan smo prevozili med druženje z (bolj ali manj treznimi)
300 in 600 kilometri. Zvečer pa postav- domačini, spremljanje olimpijskih
ljanje šotorov, večerja in potem ... Hja, iger. Največji športni dogodek na svetu
to je nedvomno zanimivo. Kar je sledi- ni šel mimo nas. Imeli smo olimpijsko
lo, je bilo vedno zanimivo. In kar je stavnico in skupni ogled teka na 800
najbolj pomembno - vedno nekaj dru- metrov za ženske. Naša Joli je bila izje-
oktober 27
men povod za prijeten večer. To je bilo v
Copenhagnu. Tam (morda vam je bližje, če
zapišem Kobenhaven) smo našli tudi goto-
vo najboljšo trgovino s plišastimi igračami
na svetu. Videli pa smo tudi svet zase. Chri-
stiania. Ulica, kjer je dovoljeno vse razen tr-
dih drog.
Gotovo vse skupaj deluje precej zmede-
no. Verjemite, ni bilo tako. A vtisi po feno-
menalni izkušnji so takšni, da jih je naj-
lažje strniti v takšno impresionistično slika-
nje. In po tem zaporedju so sedaj na vrsti
največje ... kar po domače - natege. Za tiste,
ki jim je bolj pristen slovenski jezik nekoli-
ko bližje pa - kdaj so nas najbolj speljali na
limanice. V Dörarpu (kamp na jugu Šved-
ske) smo doživeli največjo invazijo komar-
jev. Toliko mrčesa nakenkrat pa še ne! V
Skandinaviji obstaja tudi živalski vrt
Lycksele. Vstopnina zanj je (preračunano v
tolarje) 2400 SIT. Naš predlog: ne hodite
tja. Zakaj? Predstavljajte si botanični vrt, v
katerega bi po pomoti zašel los, nekaj krav,
dva prašiča in race. To je bil "živalski vrt"
Lycksele. Smešno ... In še en nasvet - ko (oz.
če) boste v Andenesu ... Nikar ne hodite po
muzejih. Kar boste videli tam, lahko najde-
te tudi doma. Brez skrbi!
Še ena zanimivost severa Starega konti-
nenta. Polarni dan. Zanimivo je, ko dan
pravzaprav traja ... dva dni. Pa naj se sliši še
tako neumno. No, ne moremo pa mimo
mrzlih dni in ledenih noči. Kiruna se je ver-
jetno najbolj približala minusu. Govorimo
seveda o temperaturi. Preden potegnemo
črto pa še nekaj za moški del populacije. Vsi
stereotipi o tem, da so Skandinavke izredno
čedne ... No, ja ... Ne držijo povsem. Šele v
Kobenhavnu smo našli dekle, ob katerem
nam je zastal dih. Tako da lahko ponovimo
besede našega največjega pesnika - "bog
živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice!".
In zaključek? Svetovno in nepozabno!
In čisto zares - brez pretiravanja ...
Zraven na polici
Čudaki v smešnih oblačilih
