Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
6
Lahko študent primorske pedagoške fa- to doživel«. Ko govorimo o pedagoški fa-
kultete uveljavlja tudi tako pridobljena kulteti, je pomemben del didaktike, nauka
taborniška znanja? o poučevanju, po moje mogoče doživeti in
Ja, seveda. Na razrednem pouku in spoznati samo v neformalnih oblikah.
predšolski vzgoji imajo študenti določeno Ti pri akademski karieri taborniška
količino ur integrirane prakse, ki jo morajo znanja pridejo kdaj prav?
izpeljati v različnih skupinah. Nekateri štu- Ja, velikokrat.(smeh) Orientacija v
dentje so jih že opravljali v taborniških prostoru je zelo pomembna in akademski
društvih in mislim, da so ta znanja lahko s prostor ima velikokrat zelo nejasno določe-
pridom uporabljana. Taborništvo je že bilo ne smeri neba. In če se spoznaš na orienta-
organizatorji naredimo zelo intenziven in predmet številnih seminarskih nalog. Bil cijo in če se znaš držati starega pravila, da
poln vsebin, da me včasih že mlajši asisten- sem tudi mentor nekaj diplomam s tabor- je tabornik iznajdljiv, potem ti pride vse to
ti želijo prepričati, da bo to pa preveč. Toda niško vsebino. marsikdaj prav.
točno vem, da čeprav je na začetku muka, Pri tabornikih skušamo razvijati meto- Pa si je Fiš, ko je sedel na svoji prvi noč-
je potem krasno in vsi zatrjujejo, da so se de učenja, ki so precej različne tistim v ni straži, predstavljal, da bo nekoč de-
imeli enkratno. Če jim damo popoldan pro- nekdanji tradicionalni šoli. Ali visoko- kan?
sto, da si ga lahko organizirajo po lastni re- šolsko izobraževanje še vedno temelji Ne, kje pa. Tako kot se ne spomnim, kje
žiji, jim je brezveze, ker se nič ne dogaja. Se zgoj na ex katedra podajanju snovi? je bila in kako je minila prva straža, v ti-
zdi, kot da si sami ne znajo narediti žura. Moje geslo je, še posebno če se osredo- stem trenutku zagotovo nisem niti za tre-
Mi se nismo nikoli vprašali, ali se kaj doga- točim na pedagoško fakulteto, da je težko nutek pomislil, da bi kdaj bil dekan. Tabor-
ja ali ne. Naredili smo žur iz enega nožka- biti dober pedagog, ne da bi spoznal in do- ništvo mi je resnično dalo velik pečat v živ-
nja ali treh instrumentov, ki smo jih zim- živel vsebin, ki jih lahko doživiš v naravi. Že ljenju. Ta čas je bil tako lep, zanimiv in
provizirali in se šli izmišljevat pesmi in žu- pri izbirnem programu, ki smo ga vključili poln, da sploh nismo razmišljali kaj bomo,
re. Nikoli ni bil problem dolgčasa. Danes je pri razrednih učiteljih sem nekako v hecu kje bomo in kako bomo. Da bi razmišljali o
to prepogosto. dal vodilo: »tisti , ki ne da glave pod vodo, tem, kaj se bo kasneje dogajalo … sploh na
ne preživi noči v šotoru ali ne okusi veselja prvih stražah, kje pa. Živeli smo za tisti tre-
Med profesuro in na snegu, ne more otroku predstaviti teh nutek in ga z veliko žlico uživali.
taborništvom – vse vsebin na tak način, kot jih lahko tisti, ki je
znanje ti pride marsik-
daj prav
V taborništvu se intenzivno razvija kon-
cept neformalnega in vseživljenjskega
izobraževanja. Je ta način pridobivanja
znanj pridobil veljavo tudi v visokošol-
skem svetu?
Ja, sploh s programom vseživljenjskega
izobraževanja se bodo vedno bolj razvijali
programi neformalnega izobraževanja. De-
jansko že tendenca omogočanja sleherniku
nadaljevanje svojega izobraževanja na raz-
ličnih področjih, do katerih kaže interes,
vodi v to smer. Določene vsebine bodo tudi
omogočale seštevanje kreditov na študij-
skih programih, da bo dejansko prišlo do
nekega formalnega ovrednotenja. Mislim
pa, da bo po tem marsikdo posegel tudi
zgolj zaradi pridobivanja nekih znanj za
področja, do katerih goji poseben interes.
oktober 7
Maruša Baša, foto: arhiv RKV TABOR NA OBISKU
Rod kraških viharnikov Postojna
So najstarejši še delujoči rod v Sloveniji, marsikdo bi jih
označil tudi kot simbol "resnega" rodu. Njihov način dela je
profesionalen, včasih celo preveč. S približno sto člani
spadajo med manjše rodove, vendar se zadnja leta raje kot
za kvantiteto, borijo za kvaliteto. Kljub vsemu pa so še vedno
čisto (ne)navadni, zabave željni taborniki.
šotore. Res, skavt in gozdovnik sta bila Blažina, eden prvih postojnskih tabor-
izkušena in vseh muh polna in sta nas nikov.
marsičesa naučila, kar nam je pozneje, Seveda pa ni šlo ves čas gladko -
tudi v življenju, prav prišlo. pred približno desetimi leti je tabor-
Nekega dne sta nam oznanila vese- ništvo na postojnskem skoraj zamrlo, a
lo novico - šli naj bi na pravo taborjenje je peščica tabornikov, ki so še ostali, z
v Preddvor, kjer naj bi v naravi preverili veliko truda rod zopet postavila na
pridobljeno teoretično znanje. Tabor noge.
smo postavili na jasi ob robu smrekove- Akcije organizirajo s posebnim,
"Amerika", eno izmed taborjenj na Debelem ga gozda. Pogled je bil obrnjen proti celo nekoliko nenavadnim pristopom,
Rtiču, takrat še Odreda kraških viharnikov.
gradu, za njim pa se je dvigal mogočni ki pa se je izkazal za zelo učinkovitega.
Taborništvo je bilo v Postojni vedno in ponosni Storžič. V taboru je imel Za organizacijo je zadolžena petčlan-
popularno in se je verjetno prav zato vsak svojo nalogo, ki jo je moral vestno ska ekipa, v kateri sodelujeta GG-ja iz
obdržalo vse od leta 1951, ko sta pred- opravljati, v nasprotnem mu je bila od- sedmega in osmega razreda, dva PP-ja,
vojni skavt Drago Jordan in gozdovnik vzeta in to je bila huda sramota. ...". ki nista vodnika ter mentor in vodja
Rudi Hohn-Pešendaš sklicala ustanov- Tako se začetkov spominja Franko ekipe, ki je vodnik, načelnik ali
ni občni zbor taborniškega društva. Le-
to naj bi življenje takratne mladine
približalo naravi in njenim čudesom.
In tako se je začelo.
"Na učne sestanke smo radi hodili,
ker je bilo za nas to nekaj novega in za-
nimivega. Med prvimi stvarmi, ki smo
se jih naučili je bila priprava ležišča iz
priročnega gradiva in nato izdelava
šotora iz vej, na kraju, kjer ti ga veter ne
bo porušil, priprava ognja brez vžigalic
in še in še. Tudi pravilna vezava vozlov,
njihov naziv in uporaba nam niso ušli.
Sami smo si izdelovali "turnistre" (na-
hrbtnike, ki so bili z vrhnje strani pre-
vlečeni s telečjo kožo) in celo platnene
