Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
4
Tina Bržan - Tinnnkara,
INTERVJU foto: Arhiv Pišot
dr. Rado Pišot - FIŠ
Profesor s taborniško dušo
Lucija, Sonja in Robert so dobili bratca na šelesteč septembrski dan v
začetku šestdesetih. Prijatelji ga še danes kličejo po imenu Fiš, ki ga
je s krstom pridobil na taborjenju v Žabji vasi. Ime se je pravzaprav
prijelo obeh bratov po domačiji njunega starega očeta "Pri Fišerje-
vih" iz Sela na Vipavskem.
izziva zelenega horizonta svojim otrokom: Kam segajo začetki delovanja društva
10-letni Ani, 6-letnemu Martinu in 2-letne- starih koprskih tabornikov - KOST?
mu Juriju. KOST je bil v osemdesetih organiziran
kot klub znotraj takratnega OSG-ja (op.p.
S poletnega taborjenja sedaj Rod srebrnega galeba – RSG). Imeli
pred srednjo šolo se je smo KOST Ljubljana in KOST Koper. Štu-
Fiš domov vrnil višji za dentje, ki smo študirali v Ljubljani (KOST
Ljubljana) smo se dobivali ob ponedeljkih v
celih 12 centimetrov gostilni Roža v Rožni dolini. Celo dopisova-
Tvoji spomini na taborništvo? li smo si! (smeh) Takrat ni bilo mobitelov
Z vodom Banane je sodeloval na števil- Moji spomini na taborništvo so vedno in interneta kot danes, pa je KOST Ljublja-
nih taborniških tekmovanjih in akcijah ob živi. Tudi moja taborniška družba je še ved- na pisal razglednico KOST-u Koper: »Kako
boku Sončkom, tedaj nepremagljivi ekipi no ista. Taborniški spomini so na kratko ste v Kopru? Pozdravljamo vas s sestanka v
koprskih tabornic. Tudi aktivnemu difovcu večina lepega, kar sem v življenju doživel. Ljubljani!«. Predvsem zaradi študija in
se je dogodilo, da ga je na straži, po štirih Tudi danes skušam preživeti čimveč proste- dejstva, da je bilo veliko članov pomorcev
taborniško adrenalinskih dneh in nočeh, ga časa v taborniški družbi z vsemi petimi in so odšli na plovbo, je delovanje KOST-a
premagal spanec, ki ga je stal kilske riževe člani družine. Seveda pa je velik del letnega počasi zamrlo.
čokolade v zameno za ukradeno zastavo. V dopusta namenjen taborjenju, brez tega ne Kako pa KOST deluje danes?
njegovih raznobarvnih življenjskih utrin- gre. Sredi devetdesetih smo se na pobudo
kih se pomudimo le pri nekaterih: je član
Strokovnega sveta za šport pri vladi RS, uči-
telj smučanja III. stopnje in član državne
izpitne komisije za alpsko smučanje, nek-
danji trener NK Izola in NK Olimpija, dok-
torand Fakultete za šport in njen predava-
telj ter izredni profesor na primorski peda-
goški fakulteti in njeni ljubljanski inačici,
dekan Pedagoške fakultete Univerze na Pri-
morskem in predstojnik Inštituta za kine-
ziološke raziskave koprskega Znanstveno-
raziskovalnega središča. Fiš ob vsem tem
ohranja aktivno taborništvo, ki se je že ta-
krat daleč nekoč zraslo z njegovim bistvom.
Z ženo Sašo, nekdanjo smučarsko mladin-
sko reprezentantko, podajata brezmejnost
oktober 5
manjem, socializacijo, s timskim pristo-
pom. Mislim, da večino tega lahko dajo
ravno vsebine, ki jih dobimo pri tabornikih.
Skrbi me dejstvo, da se otroci manj odloča-
jo za taborništvo. Kje bodo lahko sploh pri-
dobili normalen, strpen in socializiran na-
čin življenja ter nujno potrebne vrednote?
Lahko taborništvo preživi v informacij-
ski družbi?
Močno upam, da bo. Dejansko se ljud-
je, ki so dovolj osveščeni, zopet vračajo, ka-
kor lahko zasledimo iz različnih raziskav
in pisanj. Zanimivo je, da so ravno tisti, ki
uporabljajo podporo, ki jo nudi informacij-
ska družba, tudi tisti, ki se najbolj intenziv-
no vračajo v naravo. Mislim, da je zaenkrat
ta skupina ljudi preozka. Ponovno bi se
morali vrniti v širino, da bi bilo omogočeno
slehernemu otroku, da izkusi taborništvo.
Zagotovo pa je problem tudi v številni in ši-
roki ponudbi, ki jo imajo otroci.
Bi morali biti bolj atraktivni pri »nova-
čenju« novih članov?
Potrebno bi bilo poiskati način, ki bi
otroka pritegnil ter v toliko motiviral s pri-
mernimi pristopi, ponujenimi vsebinami,
da bi pri tem tudi ostal. Veliko je odvisno
petih prvič spet dobili in se odločili, da zo- rodu. (op.p. Brez težav našteje ducat kopr- tudi od prijateljev. To gre na nek način ved-
pet vzpostavimo klub tabornikov. V tem ča- skih tabornikov, med katerimi so znani di- no na generacijske valove. V mojih časih
su je v RSG-ju in ZTS prišlo do velikih spre- rektorji, akademiki, medijske osebnosti.) nas je bilo samo na gimnaziji okoli 50 ta-
memb, ne samo tistih, ki so bile logična po- Če bi se mladi vsaj malo dali skupaj, bi bornikov. To je bil takrat resnično način
sledica osamosvajanja Slovenije, ampak življenja …
imeli podporo iz naših vrst.
tudi določenih vsebinskih sprememb, za Število aktivnih članov starejših od 15
katere pa smo menili, da bi jih raje ne Filozofija, ki jo tabor- let v ZTS usiha. So mladi danes manj sa-
vključevali in sledili stari tradiciji. Ustano- moiniciativni ali so samo generacije
ništvo nudi
vili smo samostojno društvo KOST, s kate- drugačne?
rim smo letos organizirali že osmi tabor z Kakšno je tvoje mnenje o vplivu tabor- Ponavadi se članstvo giblje po valovih,
vsemi vsebinami, ki smo jih izvajali na ta- niškega programa na otroka oziroma generacije se menjujejo. Po profesionalni
borih nekdanjega OSG-ja. mladostnika? plati prisegam, da se da pridobiti in angaži-
RSG ni letos uspel zadostiti niti registr- Vedno sem bil prepričan, da ima celot- rati tudi to generacijo. Treba je le najti pra-
skim pogojem zveze. Ali kostovce ne na filozofija, ki jo taborništvo nudi, zelo vo noto, pravi motiv, kako jih prepričati in
mika, da bi ponovno vzpostavili delova- pomemben delež pri vzgoji in pri celostnem prepričan sem, da se da. Opaža se spre-
nje RSG-ja? razvoju posameznika. Prepričan sem na os- membe … premalo je altruizma, želje, da
Dejansko smo se s predstavniki RSG-ja novi tega, kar sem sam doživel in tudi tiste- bi nekaj naredili skupaj, za druge. Te gene-
kar nekajkrat srečali, jih povabili na nekaj ga, kar sem skušal kasneje na različnih ta- racije so enostavno preveč navajene samo
skupnih akcij in povedali, da smo z vese- borniških funkcijah, tudi dajati naprej. V čakati, da se jim bo nekaj zgodilo. To se vidi
ljem pripravljeni pomagat. V Kopru res ob- današnjem času je v vzgoji in pripravi otrok tudi pri študentih. Ko imamo izobraževanja
staja močna generacija starih tabornikov, na življenje pomanjkanje vsebine za spoz- organizirana zunaj predavalnic, pasivno
ki bi lahko podprla delovanje taborniškega navanje življenja z neko toleranco, s spreje- čakajo, da se bo nekaj dogajalo. Program
