Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
8
Rodova uprava
Starešina rodu - Miha Uhelj
Načelnica rodu - Špela Uhelj
Načelnica čete v Pivki - Anja Šabec
Načelnik MČ - Sašo Petrovič
Načelnik GG - Luka Tratnik
Načelnik PP - Borut Žužek (pomočnik Aljoša
Gerželj)
Naš skromni "domek", taborniška koča na Mačkovcu.
Načelnik grč - Mitja Primc
Načelnica za vzgojo kadrov - Beti Gerželj
Tajnica - Martina Stegel
Propagandistka - Maruša Baša
Gospodar - Andrej Samsa
Oskrbnik koče - Mihael Prelc
To, da je taborništvo v Postojni
dobro razvita in cenjena
dejavnost, dokazuje tudi
nagrada za posebne športne
dosežke, ki jo je Športna zveza
Postojna v lanskem letu podelila Dežurni vod, prva jutranja straža
PP klubu. večnega ognja.
inštruktor. Na ta način se starejši GG-ji postopoma uvajajo v
organizacijo ter dobijo občutek za timsko delo. Delo v ekipi
tudi razbremeni za organizacijo zadolženega posameznika,
vendar je ta način izvedljiv le pri nekaterih splošnih rodovih
akcijah.
V preteklosti so bili cilji rodu predvsem stalno število ak-
tivnih članov. Sedaj, ko so to dosegli, gradijo predvsem na
kvaliteti akcij, sestankov in navsezadnje tudi zabave. Aktivno
se posvečajo nekaterim obsežnim projektom, med drugim
tudi ustanovitvi čete v Pivki in okrepitvi MČ družine, priprav- Tudi pri nas dvigajo zastavo le tisti, ki si to res zaslužijo.
ljajo pa tudi zbornik o prvih 55 letih Kraških viharnikov.
Vodova srečanja potekajo v taborniški sobici in ne na
šolah, kot je v navadi drugod, velika pa je želja po tabor-
niškem domu, kjer bi vzporedno lahko potekalo več sestan-
kov.
Že nekaj let izvajajo tudi projekt načrtnega izobraževa-
nja, v katerega so vključeni člani od sedmega razreda osnov-
ne šole naprej. Člani so pomočniki na sestankih MČ in GG vo-
dov, enega od sestankov vodijo tudi sami. Smisel tega projek-
ta je v tem, da se na podlagi izkušnje bodoči vodniki dosti
lažje odločijo za vodništvo, specializacijo ali katero drugo
funkcijo v rodu.
30-članska odprava Postojnčanov na Pow wow-u.
oktober
januar 9
Sta kajenje in uživanje alkohola So finančna sredstva problem?
Struktura rodu v vaših vrstah res tabu? Pomembno je, da se zadnja leta rod
"V našem društvu želimo z aktiv- odpira navzven. Imamo dober odnos z
MČ 23 nim programom mladim dokazati da občino Postojna, ki nas pri projektih
GG 31 se je mogoče zabavati, smejati in uživa- pogosto finančno podpre, sredstva pa
PP 18 ti tudi brez alkohola ter da je življenje črpamo tako rekoč od povsod.
Grče 14 lepše brez vseh škodljivih opojnih sub- S pomočjo drugih mladinskih
Skupaj 86 stanc. Kajenje in alkohol vsekakor ne društev v Postojni že vrsto let organizi-
smeta ostati tabu in tudi v naših vrstah ramo čistilno akcijo, ki je za našo raz-
to nista. Problem je namreč v tem, da je poznavnost med najpomembnejšimi
to v današnji družbi akutalen in "popu- akcijami. Z njo pa ne dosegamo le vsa-
laren" način zabave. O tem se je treba z ko leto občutno čistejše okolice, temveč
mladimi vedno pogovarjati ter jim skrbimo tudi za osveščenost občanov in
predstaviti posledice uživanja vsa- druženje ter predstavitev ostalih po-
kršnih drog." stojnskih društev.
Kaj pa sodelovanje z ostalimi ta- Če bi ti taborniška vila lahko iz-
borniki? polnila tri želje bi to bile ...
"Že dolgo sodelujemo z Rašiškim (po dolgem premisleku in posveto-
rodom iz Ljubljane, nekajkrat smo celo vanju s starešino)
skupaj taborili. V zadnjih letih se je ta 1. Da taborniška koča na Mačkovcu
"naveza" s pomočjo PP-jev le še okrepi- postane skavtski center.
Špela Uhelj, absolventka visoke šole za la. Povezani smo tudi z velenjskimi ta- 2. Da dobimo taborniški dom v
turizem v Portorožu, je načelnica rodu že borniki, saj so nas pred leti obiskali na Postojni.
četrto leto.
zimovanju, nekaj naših članov pa se je 3. Da se arhiv sam zloži in uredi ☺.
Špela: "Veliko se ukvarjamo z izo- udeležilo tudi njihovega jesenovanja.
braževanjem in motivacijo vodstva. S Dober odnos imamo tudi z ostalimi ro- Špela: "Vodstvo se po
tem namenom organiziramo akcijo, ki dovi JPN, predvsem z Ruševci in J'rtami vrednotenju ne sme takoj
je sedaj že neka stalnica, z imenom in - z obema rodovoma smo skupaj bivali raziti, vse se mora končati z
znakom; vsako leto se nekaj tudi spre- v Avstriji, na mednarodnem taboru zabavo."
meni, dogradi. Začeli smo, na primer, z Techuana."
enim vikendom letno, sedaj jo izvaja-
mo že dvakrat. Gre za pridobivanje
znanja in spodbujanje kreativnosti, ki
jo potrebujemo za delo z vodi in klubi.
Pomemben je seveda tudi popoln od-
klop, da se za nekaj dni razbremenijo
vse napetosti. Iz tega izhaja tudi močna
povezanost članov vodstva, ki se potem
prenaša tudi na ostale akcije."
Špela: "Pomembno je, da
ne obstanemo na mestu,
temveč da delamo na
Lani smo RKV-jevci vsi skupaj taborili ob Lahinji.
kvaliteti."
