Revija Tabor 2004/10
Luzerski projekt?! 
Namig: Po reviji lahko listaš s puščicami levo/desno ali uporabiš tipke na tipkovnici.
Za premikanje po traku in po reviji lahko uporabljaš kolešček na miški.
Vemo da je zoprno, da se besedila na straneh ne da označiti in kopirati. Ker je iz tehničnih razlogov to težko narediti, je prepis besedila
TUKAJ.
Ne obljubimo, da je prepis 100% pravilen, je pa boljši kot pretipkavanje na roke.
Prepis besedila
38
IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar
Po Fužinskih planinah
Z Blata na Krstenico in na Planino v Lazu
Višina izhodišča: 1088 m Višina Planine v Lazu: 1560 m
Višina Krstenice: 1655 m Višinska razlika: 600 m
Mnogi menijo, da smo Slovenci zapisani svojim goram in da smo narod planincev.
Ljubitelji gorskega sveta so v večini člani planinskih društev, ki se združujejo pod okri-
ljem Planinske zveze Slovenije, nekateri prav radi posegajo tudi po reviji Planinski
vestnik.
Kaj pa so planine? Odgovor je jasen - hribi in gore zagotovo ne. Slovar slovenskega
knjižnega jezika planine opredeljuje kot: s travo poraslim svetom v gorah, ki je name-
njen za pašo. V preteklosti je naše sobivanje z drugimi slovanskimi sosedi povzročilo,
da smo planine poistovetili z gorami. Ta pomen se je kar dobro prijel in zakoreninil,
čeprav skuša marsikdo danes planince zamenjati z gorniki in planinstvo z gorništvom.
živino umaknili nanje. Ob studencih so precej zasedeno. Če smo brez avtomo-
si postavili značilne lesene stane, ki še bila, izlet lahko začnemo v Stari Fužini.
dandanes prispevajo k slikovitosti oko- Uberemo jo na Vogar in nato nadalju-
lja. Pred nekaj leti je planšarska dejav- jemo s turo. Čas hoje pa se v eno smer
nost skoraj zamrla. Danes se življenje podaljša vsaj za poldrugo uro.
počasi vrača. V juliju in avgustu nas
tako spet pozdravlja zvonjenje živine, Vzpon
roji muh ter table, ki nas vabijo na kislo Vozilo pustimo na parkirišču blizu
mleko. Mikaven pa je tudi jesenski planine Blato. Na desni strani opazimo
obisk začasno opustelih planin. S seboj stezo, ki je speljana pod skalami in je
prinaša prijetno sonce, skrivnostne me- na enem mestu zavarovana z jeklenico.
glice, mir, barve ter čudovite fotograf- Pot nas kmalu pripelje do strmega ko-
ske priložnosti. lovoza, ga preči in se nato ob njem vije
po gozdu rahlo navzgor. Po slabih pol
Tudi tokrat gremo v hribe in to na
Izhodišče
ure vzpona se naša stezica zlije s širšo
prave planine. Obiskali bomo svet pod Krožno turo začnemo na Blatu in bolj izrazito neoznačeno lovsko pot-
Triglavom, področje, ki je skrivnostno (1088 m). Do njega se pripeljemo po jo. Nadaljujemo strmo navzgor, do
razbrazdano s kraškimi posebnostmi makadamski cesti, ki se odcepi v Stari roba planote, nato pa bolj umirjeno
ter bogato prekrito s travniki, gozdovi Fužini in je speljana po dolini Suhe. Do prečimo po gozdu. Kmalu pridemo do
in ruševjem. Dviguje se visoko nad Bo- planine je 10 km vožnje. Paziti mora- lovske koče, zatem pa na rob pašnikov
hinjskim jezerom, s svojim zelenjem pa mo, da se v zgornjem delu držimo de- in širši kolovoz. Še malo in že smo pri
se dotika vznožij najvišjih gora. Tu sno, kajti cesta, ki vodi naravnost, pelje mlekarni na Krstenici (1655 m). Na-
gnezdijo Fužinske planine: Ovčarija, na Vogar. Domačini v času sezone po- grajeni smo s čudovitim razgledom in
Dedno polje, Laz, Krstenica, Blato ... birajo cestnino, kljub temu pa je parki- enkratnim okoljem.
Dolga stoletja so se domačini poleti z rišče na izhodišču ob lepem vremenu
oktober 39
Na spodnjih travnikih Krstenice
poiščemo markirano pot na Planino v
Lazu. V velikem loku obidemo prostrano
dolino Za Ogradi, nato pa nadaljujemo po
valovitem, z gozdom poraščenem svetu v
vznožju prostrane gore nad nami (Ogradi).
Na koncu nas čaka še rahel spust do plani-
ne v Lazu (1560 m), ki se ponaša z osvežil-
nim studencem.
Vrnitev
S planine se vrnemo (oziroma vzpne-
mo) po isti poti. Kmalu za klancem nas oz-
nake usmerijo navzdol proti Blatu. Malo
pred izhodiščem se naša steza pridruži
markirani cesti s Planine pri jezeru.
Če imamo še dovolj moči v nogah lah-
ko turo podaljšamo, tako da s planine v
Lazu nadaljujemo do Planine pri jezeru in
od tam do Blata.
Nevarnosti
Pot je lahka. Steza na Krstenico ni
označena, je pa dobro uhojena. Kljub temu
se nanjo ni dobro podati brez zemljevida ali
opisa. Na označenih poteh pazite na mar-
kacije - kraški teren. V jesenskem času so
steze v gozdu pogosto mokre in spolzke.
Najprimernejši letni časi:
Primerno v kopnih letnih časih.
Časi:
Blato - Krstenica: 1.30 h
Krstenica - Planina v Lazu: 1.30 h
Planina v Lazu - Blato: 1.30 h
Skupaj: 5 - 6 ur
Zemljevid:
Triglav. 1 : 25 000. Planinska
zveza Slovenije. Ljubljana.
Zraven na polici
Čudaki v smešnih oblačilih
